LEPO JE ...

Mačkice

2012-02-13T11:29:00.000+01:00

Imam mačkomanijo. Lušne so, lepo jih je delat in vsaka po svoje je drugačna, čeprav iz enakega kroja.

Ko te pogledajo plave učke...

2012-02-10T10:49:00.003+01:00

Dekleta hvala za vse vaše komentrje, tople besede , pohvale, ki prijetno pobožajo. Je res, da ustvarjam za svojo dušo, vendar je prijetno prebrat pohvalne besede.

Lušna mi je bila, ko sem jo vidla na sliki. Pa še kroj je imela zdraven. Seveda sem se takoj lotila dela. Prvič sestavit eno tako deklico! Šele, ko sem zrezala kroj sem ugotovila, da bo to precej velika dečva. No, pa naj bo, še vedno jo lahko razdrem, če ne bo OK. Ni mi sicer jasno zakaj imajo roke in noge še enkrat tolko blaga kot so v resnici dolge. Ma si nisem delala prevelikih problemov in sem to enostavno odrezala. Čeprav bi vseeno želela vedet, kaj bi morala narediti s tistim viškom. Začuda so oči ratale v prvo. Kisel nasmešek pa sem naredila, ko sem ugotovila, da za obleko sploh ni kroja. Sicer neki kvadrati so bili narisani, ampak res nisem vedla kaj z njimi počet. Kljub temu je na koncu nastala velika (skoraj pol metra) viola deklica s šopkom lavande v naročju.

Prsti pa... če bo mojster delal vajo,bodo nekoč tudi prsti podobni prstom...

Srčkasto...

2012-02-09T21:29:00.001+01:00

Vedno sem občudovala zašite pupice, z lepimi plavimi učkami in bila prepričana, da to pa ni mogoče s prosto roko narisat. Zato se tudi v take podvige nisem spuščala. Zadnjič sem pa eno rožico, ki se mi je zdela dolgočasna, malo okrasila z laski, pa z dvema pikicama in zadeva je postala podobna obrazu. Seveda, človek dobi takoj korajžo in sem se preizkusila v naslednjem podvigu. Obrazek mi je všeč, na prstih pa bo treba še delat. Razen, če ne bom izbrala lažje varjante in jih sploh ne bom delala.

Vabilo na Prešernov smenj v Kranj

2012-02-07T12:13:00.000+01:00

Oblecite se dobro, zavijte se v tople šale in me pridite pogledat na mojo stojnico na Prešernovem sejmu, jutri 8.2.2012 v Kranju. S seboj prinesite malo toplote. In kje me dobite? Na Glavnem trgu, tam kjer je vijolčasto. Dišalo pa verjetno ne bo, je premrzlo.

Ko mačke lovijo miši

2012-02-07T01:03:00.000+01:00

Mineva me popraznična lenoba. Mi je ta "chi fa meno" (kdor dela manj) pošteno zlezel pod kožo in me ni hotel zapustiti. Edino, kar je bilo koristno je to, da sem se med sprehajanjem po netu zaletela v nekaj zanimivih navodil in izdelkov. Evo, za začetek sem naredila mačjo in mišjo družino. Enostavno in dokaj hitro zašito dokler nisem začela sestavljat oči in ostale obrazne dekoracije. Se je pa trud splačal, Mi gre kar na smeh, ko jih gledam. Seveda so napolnjene tudi z lavando in dišiijooo.

In srečna dobitnica je ......

2012-02-01T12:53:00.001+01:00

Ura je dvanjstkrat zakukala in čas je, da izžrebam srečnega dobitnika. Listke z imeni sem zmečkala,jih dala v škatlo in stresla na tla. Nagrado dobi tisti listek, ki se je skotalil najdlje od ostalih. Ker pa so se od kupčka odmaknili trije listki, sem se odločla, da podelim tri srčka. Najdlje se je odkotalil listek z imenom

Mil, ki dobi večji srček v viola barvi,
Marjeta, dobi manjši srček v sončnih bavah,
Alenka pa dobi mali srček, ki sicer ni kičimiči, ampak čisto kulturno rdeč.

Zdaj pa mi pošljite naslove, da lahko pridejo dišeči srčki do vas.

Vsem ostalim se pa lepo zahvaljujem, vaše misli bom shranila, ker vedno pridejo prav za moje vrečke.

Darilo za 3. rojstni dan

2012-01-31T21:39:00.000+01:00

Zdaj sem ugotovila, da je danes 3. rojstni dan mojega bloga. Se mi zdi, da sem se samo par dni nazaj mučila s prvim objavljanjem. Kako hitro minejo leta in kolko lepega se zgodi. Je prav prijetno prelistat tale dnevnik. Lepo je prebirat vaše komentarje in hvala za vse vaše obiske.
Je prav, da podelim tudi kakšno darilce zvestim spremljevalkam. Že po slikici se vidi kako bo dišalo, kako bo izgledalo pa naj ostane skrivnost. Če v komentar napišete:
- eno lepo življenjsko misel, kratko in jedernato in
- katera barva vam je najbolj všeč, boste lahko skakale od veselja po žrebanju, ki bo 1.2.2012 ob 12.00 uri.

Rožne vile

2012-01-16T16:26:00.001+01:00

Vsaka rožica ima svojo rožno vilo. To so ljubke deklice ali fantiči, ki živijo pri cvetkah. Lušne, nežne, lepo dišijo, vendar jih ne vidi vsak. In, ker kljub moji bujni pravljični fantaziji, v živo nisem srečala še nobene, sem si kupla par metrov blaga potiskanega z temi vilami. Poleg ostalega sem naredila povšterček napolnjen z lavando, kateri krasi moj avto.

Sprehod po vrtu

2012-01-12T13:15:00.002+01:00

Zima ni čas za šarit po vrtu. Ma ker je prijetno toplo in sonček lepo sije, sem naredila daljši obhod. Da ne bo pomote, je vse skupaj veliko par 10 metrov. Prijetno so me presenetili cvetovi rožmarina, statice, pasje kamilice, lavanda lepo pocvita, ognjič se bohiti z ognjenimi cvetovi, ananasov žajbelj vztraja s cvetenjem, vratič se celo leto ne ustavi, celo maline sem najdla. A najbolj sem se raznežila pri violicah. A niso lepe? Pa kako šele dišijo...

Venčki

2012-01-12T11:46:00.001+01:00

Ko sem privlekla na plan Škatlo z novoletnimi dekoracijami sem najdla v njej eno veliko viola vrtnico. Verjetno se mi je nekoč zdelo, da jo nujno rabim. In da spet ne konča v kakšni škatl, sem jo uparabila za nabiralko praha na venčku. V resnici je dosti lepši, tak nobel, ker slika pa je obupna.

Pa še en v novoletnih barvah

Že ko sem ga delala sem se spraševala, da kdo bo tako barvo lahko uporabil v stanovanju? Bo ostal kar pri meni.

Je rjavo oker kafetasti

2012-01-11T21:58:00.001+01:00

Še vedno se ukvarjam s koščki blaga. Iz nežno rjavo oker kafetastih odtenkov je nastal srček. Broška narejena iz ostankov zaves pa pade gor kot tata na mamo. Seveda tudi diši po lavandi.

Črno bele toaletke

2012-01-10T09:40:00.000+01:00

Te so take - urejene zmetanke. Med premetavanjem mojega blaga mi je padel pod roke en zanimiv kos blaga. Tako se je začelo sestavljanje koškov, ki so na koncu postale toaletke. To je eno tako lušno delo, meni prav pisano na kožo. Pospravljanje, ki takemu zlaganju koškov sledi mi pa ni preveč všeč.

Prazniki so minili

2012-01-09T10:32:00.001+01:00

Končno so zadnje stojnice zaprle svojo ponudbo, okraski izginjajo nazaj v zaprašene škatle. Nič več ni vonja po cimetu, kuhanem vinu in pecivu. Zunaj prijetno sije sonček in kliče pomlad.

Mi je pa šlo na smeh, ko sem pospravljala moje dišeče snežake. Namreč, ko jih je opazoval en mladenič je izjavil: "ta ki jih je delal je sigurno poslušal Fink Floyde."

Sožalje

2012-01-06T11:22:00.001+01:00

Ponavadi nimam problema z idejami, ko moram nekaj sestavit. Zaustavi se pri izdelovanju sožalnice ali žalne kartice, pri izrekanju sožalja in kar koli je v vezi s takim žalostnim dogodkom. Da o pripravi primernega besedila ne govorimo.
Ker pa so tudi taki dogodki del življenja sem z muko sestavila skupaj sožalnico, ki je imela predalček za zbrani denar, katerega smo dali namesto sveč ali rož.

Venčki, ki to niso

2012-01-05T00:23:00.001+01:00

Pozimi je mah ena redkih zelenih rastlin v našem gozdu. Tako lepo je hoditi po njemu, ker je od vlage prijetno mehek. Seveda si ga vedno privlečem nekaj v bližino hiše in iz njega naredim dekoracije ali pa oblečem lonec za rože. Včasih ga samo položim med grmičke v vrtu in izgleda, kot da je prišla pomlad.
Tokrat sem sestavila "obeske" za na vrata za novo leto - lahko pa tudi za vsak dan. Saj nam vedno pride prav malo sreče.

Venčki

2012-01-04T09:03:00.001+01:00

Že nekaj časa sem prekladala stiroporne obroče po hiši, brez ideje kaj bi iz njih načarala zanimivega. Kot vedno, naenkrat udari kot strela z jasnega in malo trakcev naokoli, malo zvitih tako, malo drugače in stiropor je obdelan.
Ma še vedno so mi najbolj všeč naravni- iz storžev.

Naj vam bo lepo

2012-01-02T21:16:00.000+01:00

Kot ponavadi spet nisem odposlala nobene čestitke. So bile sicer že narejene, izbrane, pripravljeni naslovi... Kakšno pametno opravičilo pa naj se zdaj zmislim? Seveda! Časa je zmanjkalo.

Pošiljam pa tukaj eno lepo voščilo vsem, še posebej tistim, ki ste mi poslali čudovite čestitke, prijetna sporočila in še marsikaj lepega.

Napisala ga je prijateljica, ki obvlada to umetnost.

Ko se bliža novo leto

2012-01-02T09:18:00.002+01:00

Začelo se je takoj ko je minila euforija prejšnjega novega leta. Seveda z obljubo, da drugo leto pa ne bo tako. Ne bo vse zadnji trenutek, ne bo norenja tik pred zdajci, ne bo neprespanih noči. Ne bo!!!

Maček Muri

2011-12-13T10:46:00.001+01:00

je dobil bratca in sestrico in kot se za moderne mačke spodobi še en kup garderobe za preoblačit. Nečakinja pa še vedno ne ve kateremu bi se odpovedala in ga nesla za domačo nalogo v šolo.

A mi rabimo tako velik avto?

2011-12-12T22:40:00.001+01:00

Ko smo pred leti kupovali nov avto sem imela na izbiro "navaden" avto, enega z mal večjim portapakijem in enega z veeeelikim portapakijem. Seveda sem se postavila pred največjega in ko me je dragi vprašal, če mi sploh rabimo tak avto sem odgovorila: "Ne, ampak tega bomo vzeli!" Sem že vedla zakaj.
Namreč tako izgleda moj avto, ko odhajam na srečanja, na sejme.... še premajhen je.

Vrečke za plastične vrečke

2011-11-23T08:52:00.000+01:00

Zelo uporabna stvar v gospodinjstvu. Pa še dobra ideja za darilo.

Na vrsti so toaletne torbice

2011-11-21T10:56:00.001+01:00

Makovnica je ta! Prav zanimivo je dajat imena stvarem. Čeprav je nastala iz vrtnice, je roža podobna maku. Začelo pa se je, ko sem pospravljala škatlo z umetnim cvetjem. Po koncu čistke najdem na tleh en popek vrtnice. In sem ta popek par dni prekladala sem ter tja. En dan ga odprem, zmečem stran vse plastične dele in pade ideja. Vzamem kos črnega blaga in začnem šivat. No , rezultat je tukaj.

Toaletke...čipke...trakci...

2011-11-18T11:15:00.002+01:00

Vedno, ko spravim kakšne papirje v torbico, privlečem ven zmečkanke. Od sedaj naprej ne bo več tako. En dan sem se razjezila in si naredila mapice. Ta velike sem prerezala na pol, jih malo otrdila, zdekorirala in sedaj je v borši red med papirji.

Spet sem malo uživala v razmetavanju mojih čipk in nastala je še ena baročna toaletka.

Vrečka za vrečke

2011-11-17T11:14:00.001+01:00

Je komentiral moj dragi: "a zdaj, ko ne bo več najlon vrečk, greš ti šivat vrečko za njih!" Še nekaj časa bodo v obtoku in do takrat bodo imele svoje domovanje.

V objemu kovinskega sjaja

2011-11-16T10:59:00.000+01:00

Te kovinske zmetanke so me čisto prevzele. Sem opazla, da bolj ko tehnika zahteva razmetavanje materiala bolj mi je všeč. Zato pa porabim več časa za pospravljanje kot za ustvarjanje.

Nastala je še ena čestitka, lahko bi rekli ovitek za čestitko. Je velikosti A4 in narejena kot mapa, tako, da lahko nova lastnica spravi tudi kakšen papirček notri. Na eni strani je prostor za kupon, ki ga je dobila za rojstni dan, na drugi pa na harmoniko narejen pregib.

Pa mi je ratalo

2011-11-15T19:34:00.001+01:00

To je ena od tehnik, ki mi je bila všeč od kar pomnem. Vendar se v neke velike podvige nisem nikoli spuščala:
- ker je pri izdelavi natačnost bistvenega pomena in potem paraš in sem jezna sama nase,
- ker se mi je izdelava takih zloženk, zmetank ... zdela zelo dolg projekt in pri meni dolgi projekti končajo nenarejeni v omari.
Izgleda. da mora vsaka stvar prav dozoret, da je potem speljana tako kot je treba. In trenutno je v polni zrelosti izdelava quilta.
Ma sem kontenta, da sem končala.

Barvna kombinacija je izbrana na podlagi slike. Ena fajn pupa Fikus me je presenetila s tem čudovitim darilom - slika, delo njenih rok. Še enkrat najlepša hvala, je obešena na častnem mestu.

Mačkoni

2011-11-15T10:36:00.002+01:00

Za poskušino je iz ene sličice nastala tale halovinska mačka. V resnici je prav fensi, na fotki se njenih čarov ne vidi. Napolnjena z lavando je odpotovala k enemu fajn fantu.

Tega mačka Murija pa so dobili drugošolci za domačo nalogo. A,ni to malo preveč? Ja saj lahko pomagojo starši (itak!!) tete, none... Kaj pa, če takih šivilskih pomočnikov nimaš. Nam je uspela, z obsežno besedno podporo nečakinje. Saj poznate tisto, ko nekaj delaš prvič in ti zdraven en čmrlj stalno brenči. Kako boš naredila...zakaj nisi...ma si rekla, da bo... Grrrrrrr!

Norometalnostrgana zmetana na kup

2011-11-12T17:32:00.001+01:00

Kot se to velikokrat zgodi, sem neko večer odtavala v neskončno globino svetovnih blogov. Vrstica z odprtimi okenci se je že premikala ven iz ekrana. Ko sem enkrat v jutranjih urah, samo še z enim priprtim očesom vidla kaj je na ekranu se je nekaj zableščalo. Opsss, kaj je to? Seveda so se oči čudežno odprle in sprožile so se lovke v iskalnike. Seveda se ne spomnem pod katerim imenom sem najdla navodila, nekaj podobnega kot "Metal art" je bilo. Po temu, kar mi je ostalo v spominu v čudnih jutranjih urah je nastalo tole:

Velikost je cca a4 format. Med drugim porabiš material, ki ga že imaš narčkanega, malo še počistiš orodjarsko delavnico, malo kakšno gradbišče. Tehnika pa...a... to pa je mala skrivnost velikih mojstrov. Razen, če jo najdeš na netu.

Pri šivanje se tako poslaganje imenuje crazy patchwork, to pa bi lahko bilo crazy metal scrapbook ali
norometalnostrgana knjiga.
In ker mi je to noro metanje na kup všeč so nastale še stranice za čestitke:

Krpica na krpico ....

2011-11-12T00:13:00.003+01:00

Sestavljanje koškov blaga mi je bilo vedno zanimivo opravilo. Ampak tako bolj alla "crazy patchwork". Po naše bi to bilo "nore krpanke". Vendar se nisem nikoli podala v natančno sestavljanje likov. Dokler ni prišla ena fajn punca mimo in po njeni zaslugi je to že drugi "natančni izdelek". Nič norega ni v njemu.
Je dekica za otroški voziček.

Iz ostankov je nastala še toaletka.

Ko te obiščejo rožne vile

2011-11-11T12:30:00.002+01:00

Torej, v našem malem mestu, kjer ne dobiš skoraj nič ustvarjalno uporabnega imam po novem možnost ustvarjalno zapravljat. Jesss... In to vse za šivanje... no, ne prav vse, več ali manj se dobi to kar naše trgovine še nimajo oz. verjetno nikoli ne bodo imele. In ker me ta virus šivanja že nekaj časa obseda in dobiva vse večje razsežnosti sem si pred kratkim nabavila blago z potiskom rožnih vil. In ker te lušne pupice obstajajo v več barvnih odtenkih sem nujno rabla vse barve. (tukaj je uni smeško, ki zavija z očmi).
Seveda je prvo šla v obdelavo lavandina rožna vila. Mesto je najdla na torbi - bi se lahko reklo na večji boršeti, specilano narejeni za spravljat nabavljeno na sejmu Abilmente v Vicenzi. Ja, tudi tam sem šla zapravljat. Čeprav je bilo letos bolj paša za oči kot praznjenje denarnice.
Je nastala prava kiči boršeta, ma mi je vseeno všeč!

Nostalgija

2011-11-10T19:30:00.002+01:00

Japp, bi bil čas, da skinem to rdečo iz ekrana. Dolgo me ni bilo, sem mogla prav razmišljat, kako speljem novo objavo. Nekaj časa se mi prav ni dalo spisat par besed in uredit slikice. Glih, ko me je prijela volja, pa zgubim polnilec za baterijo. Kupla sem si namreč tak fotkič, ki mi ni všeč. Moram naredit enih 2o slik, da pride ena v redu. Če pride! Poleg tega ima pa sam svojo baterijo in rabiš prav polnilec za TO baterijo. Seveda ga nisem nikoli najdla, ko sem ga rabila. Pa mu določim specilano njegov prostorček. Samo kaj, ko ga primem v roke in grem še nekaj iskat v kuhinjo in ga nekje vmes zgubim. In iščem, in iščem...in iščem..od hladilnika, do odmikanja pralnega stroja... No po enem mesecu iskanja se odločim, da sem ga verjetno pomotoma vrgla v smeti in včeraj naročim novega. In ni glih poceni! Danes primem v roke nahrbtnik in kaj pade ven. Polnilec! Ne me vprašat kako je končal notri. Torej prodajam polnilec Sony BC CSG za baterija NPBG1 tipG.

Pa naj bo malo nostalgije.

Zakaj si tako rdeča?

2011-09-09T10:13:00.004+02:00

Skladišče mojih želja, idej, planov, načrtov je prenapolnjena škatla. Ena, dve mogoče še več, saj niti sama sebi ne sledim več, kaj vse bi počela. Mi je pa všeč, če uspem kaj iz te škatle udejanjit. Enkrat je bilo nekje videno, všečno in je takoj dobilo etiketo "to moram provat" - RAG QUILT. Tako pravi Kreartiv, da se ta tehnika kliče. O barvi ne bi zgubljala besed. Prvo sem zrezala samo par koščkov za preizkušnjo. Ker je zgledalo lepo sem nadaljevala, v prepričanju, da mi bo na koncu barvna kombinacija všeč. Saj mi je - nosila pa sigurno ne bom.
Všeč pa mi je ozadje v mojem foto studiu. Slikano je na balkonu, kjer se je sušila svetlo zelena rjuha.

Šalša dan

2011-09-08T09:57:00.000+02:00

Šalša dan se začne enkrat zjutraj. Ne prav prezgodaj, ker je še rosa. Skuham kavo in čez okno opazujem, kako je vreme prijetno za nabiranje pomidorjev. Ni sonca, ćuti se rahlo svežo sapico. In ker je bilo tako lepo, sem si natočla še eno kavo in vsa presrečna opazovala to lepo vreme. Končno se odpravim na vrt. V trenutku sem bila vse prepotena. Sveža sapica je nekam čudežno zginla in na nebu se je pojavila velika žareća krogla. No, vseeno se nisem pustila motit. Ker je moj vrtiček mal zaraščen, sem sproti počistla še mal plevela okoli pomidorjev, pa še mal okoli petešilja, po šetraj je čisto pokril slak, pa baziliki je potrebno cvetove poščipat. In tako je hitri skok na vrt, da poberem zelenjavo za šalšo, trajal nekje do kosila.
Saj so bile samo tri kištice zelenjave, le kaj sem potem početa pozno v noč? Še dobro, da mi je moška roka pomagala vse olupit. Med drugim je potrebno vse očistit, oprat, zrezat, kuhat, Seveda vsako barvo posebej, če ne bi bilo dolgočasno, dvakrat prelagat v drugo posodo, ker se zapali, očistit in zmiksat zelišča, oprat kozarce, jih posušit v pečnici, napolnit, se speč po roki in končno naložit v pečnico na pasterizacijo. Jeeee, konec. Ma ja... in kdo bo opral goro posode. Sploh tista ta zapaljena je zelo vabljiva.
Še dobro, da vsako leto sproti pozabim, kakšo packanje je ta gospa šalša.

Le kam bi jo še vtaknila...

2011-09-07T20:38:00.001+02:00

Poletje naj bi počasi odšlo. Ma se mu prav nič ne mudi. Še vedno je vrooooče. Teh par toplih mescev je kar zletelo mimo in šele po slikicah vidim, da sem kar ogromno naredila. No, v glavnem sem se ukvarjala s tem v kakšne vrečke bi vtaknila lavando - sivko.

Nastale so:
lavandine jagode

Če mečkaš živc žogice se zgodi čudež v počutju

Nežna bela, nežna čipka, nežna rožica in dišeča lavanda

Naravno ...

Malo za hec, malo zares

Škrtoci, malo papirnate čipke in štempilka

Morsko

Velike rože

Življenje je to...

2011-09-06T07:53:00.000+02:00

... kar se ti zgodi medtem, ko ti načrtuješ nekaj drugega.
En dan dobim vabilo na rojstni dan. Sem si mogla vzet čas, da ga preberem.
Besedilo na vabilu za rojstni dan je med mnogim drugim vsebovalo misel, da so povabljenci tisti, ki so pomagali tlakovati njeno življenjsko pot. In to je bila osnova, da sva s prijateljico sestavile tako čestitko, da so se vsi povabljenci lahko podpisovali na kamenčke iz katerih je tlakovana pot.

Sladoled po deset ....

2011-09-03T08:44:00.000+02:00

Že nekaj časa se mi mota po glavi ideja, da ulovim lavando v slaščice. Poskusov je bilo že nekaj, ampak, ker mi končni izgled ni všeč ni niti nadaljevanja. Še posebno mi je všeč sladoled. Tisti v škrniclu, iz strojčka s smetano na vrhu. Ampak kako narediti škrnicel? En dan, pa, ko strela z jasnega pade ideja.
Zakopljem nos v eno izmed mojih škatel in si govorim: "Saj nisi vrgla stran, ane, da nisi." Ne, seveda nisem vrgla stran, če sem pa vedla, da bom nujno rabla. In le kaj je to bilo? Nič posebnega. Davno nekoč nas je
Mravljica oborožila s pripomočki za "natančnost palčkov malčkov" in ker pride čez 100 let vse prav je nastal škrnicel za sladoled. Mrežo sem premazala s barvo in pritisnila na blago. Nadaljevanje je steklo samo od sebe. Malo borovnice s smetano in borovnicami za okras in malo čokoladnega s smetano. Dober tek!

Malo morsko

2011-09-02T13:07:00.000+02:00

Klobuk je sestavni del turkizne sejemske opreme. Včasih še sama ne morem verjet kaj vse imam nahrčkano. Je pa lepo, ko odpreš škatlo in je notri pooolnooooo školjk.

Morje in sonce

2011-09-01T12:19:00.002+02:00

V barvah morja in sonca je minil tokratni SEJEM STARIN, DOMAČE OBRTI in DAROV NARAVE, katerega organizira vsako četrto soboto v mesecu društvo ANBOT iz Pirana.

Malo za šok terapijo smo našo stojnico preoblekle iz viola v modrino morja in dodale sončni sjaj sončnic. Seveda je preobleka zajemala tudi našo garderobo - od klobukov, torbic, pa do sandalčkov. Saj, če bi se človek (v tem primeru sem to jaz) zavedal kolko dela in skrbi sledi ideji o zamenjavi barve, ne bi nikoli stegnu jezika. Smo bile pa s pogledom na turkizno modrino zadovoljne. Kar smejalo se nam je ...

Vsem želim en lep moder dan...

U-Ž-I-V-A-M

2011-07-25T16:13:00.001+02:00

... v prepletanju lavande v venčke,

- v direndaju na stojnici,

-v izdelovanju šopkov,

- v postavljanju cen za moje izdelke

- v izdelovanju butarc,

- v namakanju mojega telesca v taki dišeči mešanci,

- v pogledu na to lepoto,

- v neskončnosti ...

- v pogledu na naše kraje, (Suzi kje je to? Nisem našla tvoje hiše.)

- v čudežu narave,

- v opojnem voju,

- v čudovitih barvah,

- ko delam nekaj, kar mi je všeč

in ko je rezultat tega dela: uaaauuuuu, ke lepo!!!

In, da smo si na jasnem, to se ne dogaja kar nekje, to se dogaja tukaj - pri nas!

Vse kar je na slikah je plod mojega dela, s pomočjo mojih domačih, mojih prijateljev in seveda "pehtic" brez katerih stojnica v Piranu (in še marsikaj) ne bi imelo takega čara.

Še ni konec...

Sivka: vrečke in še kaj

2011-07-06T23:57:00.000+02:00

Med gledanjem slik mojih vrtnic se mi je porodila ideja, da naredim podobne iz blaga. Seveda kot vrečko s sivko. Če pogledaš na hitro in zapreš eno oko najdeš celo nekaj podobnosti.

Tukaj pa je dokaz, da je celotna rastlina lavande uporabna. Mornarček narejen iz peclov.

Vse se prepleta s sivko - lavando

2011-07-06T12:06:00.001+02:00

Moja boljša polovica ima včasih čudovite prebliske in mi priskoči na pomoč. Tokrat je šel na net preverit kako po svetu rečejo sivki, ker pri navalu angleško govorečih turistov moraš obvladat vse podrobnosti. Nakar mi strokovno razloži, da če rečem, da imam "cow" me bodo vsi razumeli. Ker sem ga malo čudno pogledala, se je zamislil nad izgovorjenim in se začel smejat. Jaz pa seveda tudi... Saj bi bilo kar zanimivo, da turistom razlagam, da imam polno stojnico krav....

Meni je ljubše ime za to čudovito rastlino lavanda, čeprav vsi ne vedo kaj je to. Če pa rečeš sivka jim je takoj jasno. Kakorkoli že zadnje dneve se vse prepleta okoli te rožice. Brez šivanja je nastala dišeča punčka.

Kakšen je obraz pa pustim domišljiji. Odvisno kako jo postavim - včasih je smejoča, včasih žalostna, včasih zasanjana - sploh ne rabi oči in ostalih obraznih dodatkov. A smo takšni tudi mi? Smo ja. Včasih skrčeni, včasih lebdeči, včasih zasanjani - pa ni potrbno pogledat v obraz, da to vidiš - samo gledat moraš.

Moj svet se je obarval viola

2011-07-05T23:40:00.001+02:00

Ne bom nič posebnega povedala, saj naslov in slike povejo vse… V glavnem uživam…

Naša stojnica iz sejma starin, darov narave in domače obrti v Piranu

Žetev sivke - lavande v Ivanjem gradu na Krasu:

Tihožitje v nasadu lavande v Ivanjem gradu:

Moja senca v grmu lavande:

Delavnica prepletanja lavande:

Rezultati prepletanja lavandinih cvetov:

Vsega po malem:

Vabilo na festival sivke v Ivanjem gradu na Krasu

2011-06-30T21:54:00.000+02:00

Petek, 1. julija 2011

17.00 - otvoritvena tekma. Pomerile so bodo prve ekipe v košarki za pokal sivke.
18.00 – pohod, ki ga bomo zaključili z delavnico, na kateri bomo izdelali venčke in šopke, s katerimi bomo okrasili vse »kalune« v vasi. Delavnico bo vodila ga. Alma.

V času tekem bomo poskrbeli tudi za otroke, saj smo tudi za njih pripravili delavnice.

Sobota, 2. julija 2011

10.00 in 16.00 – vodeni pohodi

11.00 – 17.00 – društvo ANBOT iz Pirana je pripravilo delavnico izdelovanja raznih izdelkov iz sivke. Delavnica bo potekala pred sušilnico ter destilacijo pri Novatorjevi hiši.

16.30 uri se bodo že začele prve tekme glavnega košarkarskega dne. Finalni večer bo poln športnih užitkov in posebnih presenečenj.

Za osvežitev na pohodu bo poskrbljeno. Pripravili bomo posebne sivkine okuse (sivkin ledeni čaj in piškotke). Tudi v času turnirja bo za jedačo in pijačo poskrbljeno.

Živalsko kraljestvo

2011-06-04T23:34:00.001+02:00

Taka in podobna bitja mi delajo družbo na vrtu. Za sluzavce nisem več prepričana,da so počasni. Jih zmečem v veliko posodo, se dvakrat obrnem in oni že veselo potujejo okoli posode. Čeprav se na vrtu ne razumemo najbolje so mi vseeno prav lušne žvalce.

Ta pa je bil pravi velikan - za celo dlan ga je bilo.

Evo pravo pravljično bitje. Pa še prav manekensko se mi je nastavil. Edino glas ima tako zoperen.
Ja, vse pa res ne more imet!

To pa je končni rezultat sprehoda po mojem vrtu. Solatka, mnjami....

Ostanki

2011-06-03T09:17:00.000+02:00

Imam polno omaro premajhnih oblačil. V začetku sem jih metala v škatlo z napisom "shujšaj", vendar je ratala hitro premajhna. In zdaj jih prekladam iz omare v škatlo in čez nekaj časa nazaj v omaro. Vedno v prepričanju, da bo nastalo nekaj uporabnega. Seveda se ukvarjam tudi z drugo varjanto "manj žri" ampak samo v mislih. Mi je pa ratalo za par ??? kil povečat jakno od kostima, ki mi je bil zelo všeč. Od hlač je ostalo še nekaj kosov in je nastala tale torbica. Zelo praktična za nosit. Kot vedno pa mi zapiranje dela teževe. Se bom tudi tule mogla zmislit nekaj bolj praktičnega.

Moje ljubice

2011-06-02T22:41:00.000+02:00

Letos sem moje vrtičke obogatila z nekaj novimi vrtnicami. In seveda komaj čakala, da se prikažejo popki in cvetovi. In potem jih božaš, se z njimi pogovarjaš, ovohavaš, se kregaš z nepovabljenimi živalcami. Upam, da me sosedi ne čujejo...

Sem pa prav zakričala od razočaranja, ko sem zagledala roza cvet na grmu, ki bi moral biti plav - že po imenu
Bleu magenta ...

Cafe - vrtnica, ki preliva svojo barvo od kafetaste na roza.

Charlotte: pravijo, da rumenim vrtnicam na primorskem bolj paše malo sence, da imajo bolj izrazito barvo.. Se mi zdi, da sem jo skrila v pregloboko senco

Raubritter: ko je zacvetela, mi ni bilo jasno zakaj sem jo kupila. Roza vrtnice me prav posebno ne privlečejo. Ko sem jo pa povohala mi je bilo vse jasno. Ima prav poseben vonj.

Rhapsody in Blue: moja lepotička

Te dve pa nimata imen (vsaj zaenkrat ne vem) so mi pa všeč

OKROGLE

2011-05-21T14:41:00.000+02:00

Letos ima precej mojih znancev okrogle obletnice. V ta namen je nastala ena voščilnica oz. mapa A4 formata, v kateri je bilo skrito voščilo za eno svežo petdesetletnico. Pa še ena toaletka, v keri je bila skrita voščilnica za drugo okroglo.

V modi je, da se za darilo da denar. In s tem se kar strinjam. Sploh, ko sem vidla kakšne praholovce dobiš, če povabljeni niso pripravljeni dati denarja oz. se jim zdi, da to ni darilo. A kos lesa na katerem je narisano grozdje in piše 50 pa je?
Mi smo bili pridni povabljenci in smo zbrali denar. Ker je namenjen za potovanje smo ga vtaknili v globus. (sem že povedala, da je odpad zakon, tudi globuse imajo) Me prav zanima kako ga bo razbila?

Pravljični dan

2011-05-19T15:48:00.002+02:00

Pravljični dan je bil namenjen vrtnicam, V sklopu 6. festivala vrtnic sem si ogledala vrt starih vrtnic burbonk pri frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi gorici. Pri vstopu v vrt sem dahnila samo en globok VAUUUUU. Čeprav je bila večina cvetov že odcvetelih se je vrt še vedno bohotil v vsej svoji lepoti. Meni najlepša je bila Gipsy Boy (na sliki) čeprav se tudi ostalih ne bi branila. Čudovita paša za oči in še bolj čudovite vonjave.
Malo manj je bilo navdušujoče vrtnično kosilo. Žal se naši gostinci v večini primerov še vedno ne potrudijo.
Če že prideš na takšen meni, bi vsaj na mizo dali vrtnice. Na krožniku si jih itak moral s povečevalnim iskat.
Seveda grejo pametni ljudje razočaranje tolažit v naslednjo restavracijo. Sladoled in štrukelj z priokusom vrtnic sta bila pohvale vredna.

Gipsy boy

Prvič sem vidla banano s tako velikim cvetom oz. malimi bananicami.

Ko si že rečeš, da več kot to ne moreš doživet se znajdeš sredi pravljičnega vrta Romantika v Solkanu. Ga. Marinka nas je popeljala med svojimi vrtnicami, trajnicami, med travami in rožicami, kotički za sproščanje in kotički za uživanje.
Na ne prav velikem košku zemlje je združeno vse kar je lepo. Ko bom velika bom imela tak vrt!

Za konec smo dobili še poslastico in nas je g. Edi Prošt, pobudnik zbirke vrtnic burbonk na Kostanjevici in strokovni vodja festivala povabil na ogled svojega vrta. Pravijo, da ima okoli 300 vrtnic, sam je sicer bolj skromen in zatrjuje, da jih nima preštetih. Skoraj mu vrjamem. Kot poslastica pa slika ene izmed še redkih primerkov prve slovenske vrtnice Prešeren.

Evo je, ta je moja preferita Bleu magenta. Ta na sliki je iz vrta Romantika, jo pa v moji skromni zbirki imam tudi jaz. Sicer še v loncu, ker mi je tako všeč, da jo enostavno ne vem kam dati. Najraje bi jo imela v dnevni.

Ta lepotica po imenu Pierre de Ronsard ali Eden rose88 pa je na seznamu za mojo zbirko. Menda ima, poleg lepote, same dobre lastnosti

Ponovitev dišav pa sem doživela doma, ko sem na kup stresla nabrane lističe ...še danes vse diši....

Paša za oči

2011-05-07T15:59:00.001+02:00

So rekli moji, da sem se preselila na vrt. Samo še jest in spat hodim v stanovanje. Ko pa mi je tako lepo. Malček pogrebeš, malo zaliješ - dež kje si? – nekaj podtakneš, nekaj presadiš, malo se sprehodiš, malo se kregaš z raznimi nepovabljenimi živalcami in tako mine dan.
Je pa res, da je moj svet viola....

Ker notri nimam dovolj prostora za vse moje sadike, so paradižniki v lončkih končali na vrtu. Ker pa je vreme kar precej ohladilo, se rastline niso več premaknile v rasti. Tako za hec sem jih pokrila z zgornjim delom plastenke, kar jim je očitno zelo ustrezalo. Ker pod plasteko ostaja tudi vlaga ni bilo potrebno toliko zalivat kot navadne lončke. Reciklaža plastenk v mini tople grede se je dobro izkazala tudi pri lavandinih podtaknjencih. Pa še ena dobra lastnost – ko posadiš vse sadike plastenke enostavno zavržeš v njihov kontejner in ne rabiš še shrambe za lončke. Spomladi pa spet težiš vsem sosedom in prijateljem, da shranjujejo nove plastenke.

Kaj ponuja narava konec aprila

2011-04-30T00:38:00.001+02:00

Danes se je dež odločil, da bo malo zmotil delovno vnemo. Malček je porosilo in ravno, ko si se skril pod streho je prenehalo...in ravno, ko si ponovno zamahnil proti zemlji so se začele kaplje stopnjevat. Naveličana od šetanja sem ter tja sem pospravla orodje in se sprehodila med cvetočimi gredicami. To pa je bil užitek. Ponavadi cvetove bežno preletiš s pogledom, zdaj pa sem vsakega od blizu pobožala s pogledom.

Pa naj kdo reče, da svet ni vijolčast!!

Ja, no malček je tudi bel. Vedno me preseneti oblika cveta ali popka (ne vem kaj pravzaprav je) kačnika.

Glog je v polnem cvetenju in pri taki obetavni napovedi njegovih zdravilnih lastnosti ga je potrebno nabrati poln žakel: " ...če ga začnemo uporabljati pravočasno blaži posledice nerednega življenja, nezdrave prehrane, utrujenosti, razdražljivosti, strahu, pretiranega uživanja alkohola, kajenja. Je tudi krepilo za srce in ožilje.

Priprava domačega jegerja počasi napreduje. Do sedaj sem spustila samo lapuh. Bom dodala malo več akacije. Tako čudovito diši, da sem jo obesla tudi po stanovanju. Na kupčku je pripravljena melisa, materina dušica, menta (tej divji pri nas rečejo enostavno metica) in akacija, skrit pa ozkolistnati tropotec.

Polžki

2011-04-28T17:18:00.000+02:00

Čeprav dežja že dolgo ni bilo najdem v vsakem bolj vlažnem kotičku skrivališče polžev. saj so mi lušne živalce, ampak ne na mojem vrtu. Vse drugačen pa je pogled na dišečo zbirko rozastih sluzavcev napolnjenih z lavando.

Vabila

2011-04-27T16:58:00.000+02:00

Verjetno se marsikdo sprašuje kakšne so rjave rožice na drugem venčku v prešnji objavi. To so vršički storžev Albanske cedre "Cedrus Libani" Z drevesa pričnejo padati nekje februarja meseca in če jih takoj ne pobereš zginejo, ker v naravi hitro razpadejo.

To pa je čudovita paša za oči. Meni ena od najljubših cvetic. Nikoli se ne naveličam opazovat paleto barv, ki jo ponujajo te rožice.

uspela pa sem sestavit še vabila za praznovanje 70. rojstnega dne. Taka prtičkasta, na hitro narejena, pa vseeno všečna.

Venčki

2011-04-26T11:00:00.001+02:00

Pri nas je prvo, pa tudi drugo pomladno cvetenje že zdavnaj mimo. Narcise so samo še lep spomin, zadnji cvetki majnic pozdravljajo skriti za bujnim zelenjem, perunike so že v marvici različnih barv in prve vrtnice omamljajo s svojim vonjem. Jaz sem pa privlekla na plan zalogo suhega svetja in sestavila še zadnje venčke.

Ker imam očitno "premalo" gumbov na zalogi sem naredila še nekaj keramičnih. Zanimivo je bilo igranje s čipkami, štempilkami in različnimi barvami. Rezultat mi je všeč in bom to igranje sigurno še ponovila.

Keramična jajca

2011-04-22T14:03:00.000+02:00

Pri nas smo pridelali taka trda, bleščeča jajca. Točno 41 kom takih normalnih kot so od dobro hranjenih kokoši, tri alla noj in nekaj miniaturnih - alla prepelice.

Zeleni kotiček in kokoška

2011-04-21T21:11:00.000+02:00

Ko pridejo lepi in topli dnevi se začne moj svet vrtet okoli vrta, rastlinic, semen, sadik. Računalnik in ostale hišne dejavnosti grejo na stranski tir.
Letos sem vrtiček oblekla v seno in to zato, da podpiram lastno lenobo. Manj je treba zalivat, zelo malo čistit nezaželjene vsiljivce, kot je naprimer slak (no, tega niti malo ne moti zastirka). Po dežju nimaš blata, pa še humus se ti sproti dela.

V soboto je bilo srečanje deklet s foruma otok zakladov. Mega srečanje z delavnico patchworka.
Naša tršica Kreartiv nas je založila z materialom in znanjem in seveda domačo nalogo - končat nadprt.
In ker vem, da če take stvari ne dokončam, dokler so še tople končajo v zadnjem kotu omare, sem se potrudila in do 2 zjutraj pridno šivala, parala, študirala, pa zopet šivala...S končnim rezultatom sem kar zadovoljna, ker se je "skoraj"vse ujelo. Predvsem pa sem zadovoljna, da sem ga sploh končala. Bravo jaz!

Dnevi kar izginejo...

2011-03-17T22:51:00.000+01:00

Se vprašam, kaj neki sem počela, da je odpihnilo tolko cajta mimo od zadnje objave. Saj trije tedni niso prav kratki. Ampak vseeno kar izginejo. Med enim vikendom je bil sejem Abilmente. Se mi zdi, da po tolkih obiskih tega sejma ne bo nič novega in bo postalo vse skupaj dolgočasno. Očitno ni, če rabiš za ogled ene polovice dvorane (od treh) skoraj 4 ure. In vedno grem obložena z vrečami ven, pa čeprav ne rabim NIČ. Slikala sem zelo malo in nobeden me ni grdo gledal in kričal za mano. Letos so me pritegnile krpanke.

Naslednji vikend sem sodelovala na sejmu v Logatcu. V fajn družbi je minil lep dan.

Vmes pa sem še kakšno toaletko posložla skupaj. So me čisto zasvojile.

Morski svet

2011-02-21T01:05:00.000+01:00

Začela sem tako, da sem dala na kup zadrge, ki jih imam. Potem sem izbrala blago po barvah, ki paše, k posamezni zadrgi, potem še podlago, ki se barvno ujema, potem pa sem začela odpirat škatle z dekorativo in prišla tudi do školjkic (tistih za nakit) in se je v trenutku porodila ideja, da naredim na toaletki nekaj morskega. Malček je pa le podobno morskemu svetu, a ne?

Životinsko carstvo

2011-02-20T16:16:00.000+01:00

To smo imeli za kosilo. Palenta z vampi. Nič posebnega, izgleda pa zelo nobel.

Te pa niso ble za kosilo, ampak so živalce napolnjene z lavando. So bile že nekaj časa v planu izdelave, na predlog ene prijazne sogovornice pa so dobile obliko in že fajn dišijo.

Srčki

2011-02-17T09:31:00.001+01:00

Prazniki grejo mimo, srčki pa so lahko vedno prijetno darilo in ostanejo. Nikoli jih ni preveč.

Shramba za lavando

2011-02-16T00:23:00.002+01:00

Ker se je količina posušene lavande vedno večala, so vse škatlice in škatle postale premajhne.
Ta sodček je pa ravno prav za priročno shrambo. Sta pa še dva večja bila polna cvetov, vendar še čakata na dekorativno zunanjost.

Spet rozika

2011-02-15T00:33:00.000+01:00

Že ko je bil material razmetan po mizi je nastala še ena kiči rozika. Tudi ta je odpotovala k eni fajn pupi za rojstni dan. Notri na dnu pa ima še pošvterček napolnjen z lavando. Brez tega ne gre.

Danes je tak dan

2011-02-14T10:27:00.008+01:00

Da bi ljubili in bili ljubljeni vsak dan!

Kje raste moja lavanda?

2011-02-13T18:21:00.001+01:00

Naj vam bo. Izdam kje je skrivališče moje lavande.

Kar se s to čudovito dišečo viola raslinico ukvarjam že nekaj let, poznam vsa njena nahajališča. V začetku so mi prišle prav vse benzinske pumpe oz. njihovi vrtički, v določene lokale sem hodila samo zato, da sem lahko potem nabrala lavando in seveda so bli žrtve vsi prijatelji in prijatelji od prijateljev in sosede in vsa moja okolica
Sedaj pa že vsi vedo koga morajo poklicat ob rezanju...
...in dobivam taka darilca...

..malo se popasem po tujih vrtovih...

...malo po svojem vrtu...

...nekaj žrtvujejo sosedi ...

..ko jo naberemo malo več, pa pride prav tudi prikolica...

..in če maš redne dobavitelje izgleda konec žetve takole:

... kako izgleda mojih 700 sadik mladičev pa sporočim, ko bodo zacvetele.

Upam, da sem potolažila vašo radovednost.

Hišice iz koščkov

2011-02-12T00:34:00.000+01:00

Dobila sem vzorčne koščke blaga. Odložila na konec mize in jih enih parkrat mislila zabrisat v smeti. Premajhni so bili za kaj pametnega naredit z njimi. En dan pa pade ideja. Kar tako, naenkrat. Malček barvne kombinacije in evo mikene hiške na obeskih za ključe. No, za obeske bi bile lahko še manjše. Seveda so nafilane z lavando.

Rozasto kičasta

2011-02-10T21:23:00.000+01:00

Všeč so mi in tudi lepo jih je sestavljat. Razmečeš material iz enih desetih škatel, da na koncu sestaviš par koščkov čipke in nekaj perlic na nekaj centimetrov blaga. V bistvu porabim več časa za pospravit material, kot pa za naredit toaletko.
Ker je šla za darilo, je voščilnica kar sestavni del torbice. In kot dodatek povšterček z lavando , da se ve kdo je izdelovalec.

Ta mi je pisana na kožo....

2011-02-09T17:58:00.002+01:00

tako ponavadi rečem, ko vidim nekaj, kar je zame, kar mi je všeč, kar ima vse kar spada k meni. Tako sem rekla, ko sem prebrala tole:

ČE BI BILA HOJA ZDRAVA, BI BIL POŠTAR NEUMRLJIV!!!

KIT PLAVA CELE DNEVE, JE SAMO RIBE, PIJE VODO IN VSEENO JE DEBEL

ZAJEC TEČE IN SKAČE, MA ŽIVI SAMO 10 LET

ŽELVA NE TEČE, NE DELA NIČ IN ŽIVI 450 LET!!!!!

ZAKLJUČEK: NAJ GRE V RIT DIETA IN TELOVADBA!

...in tako sem rekla, ko sem zaključila tole toaletno torbico.

Čipke

2011-02-07T16:54:00.001+01:00

Med premetavanjem in iskanjem, kaj bi še lahko nametala na toaletke, sem poskusla zašit vrečko iz koščka čipke. In že ko je bilo vse na mizi sem sestavla še eno zapestnico. Tako romantično. Mi je všeč. Je že v pripravi cela zbirka vrečk.

KAR ZGODI SE

2011-02-01T10:47:00.002+01:00

Pri meni dostikrat. Nekaj si želiš, pa ne veš kako bi to uresničil, Nekaj ti je všeč, pa enostavno ni pravi trenutek, ali pa nimaš dovolj znanja in si prelen, da bi sam šel naprej. Potem se pa kar zgodi. Jaz pravim temu, da me je napadel virus. Včasih je dovolj, da nekaj prebereš, nekaj vidiš, ali pa srečaš pravo osebo. In kolo se začne obračat kar samo od sebe. Trenutno imam virus po imenu VRTNICE. Vedno so mi bile ful všeč. Imam jih enih par, vednar so boge, pegaste, več ali manj brez listja, kot jih imajo tudi vse sosede in znanci. In sem se potolažila s tem, da pač vrtnice morajo bit takšne.

Dokler..... nisem malo več prebrala, predvsem pa vidla, kaj so to Vrtnice. Tukaj me je napadel virus Lepi grmi, polni cvetov, dišeče.( To, da je treba špricat, dognojevat, skrbet, sploh ni važno.) Take lepe grme bom imela tudi jaz, in pika!!! Naročila sem že kar nekaj sadik. To, da sem si nabavla kravco, štalca pa niti približno še ni urejena tudi ni važno. (joj, kako so lepi tisti cvetoči grmi).

Med vsem tem sanjarjem o mojih lepih grmih, sem lavando ujela tudi v vrtnico. No, nekaj podobnega je nastalo, bo potrebno še malo vaje.
Dišijooooo......

Žvalce za žvalce

2011-01-31T11:00:00.000+01:00

V vprašanju, kje se skriva lavanda v toaletni torbici, v prejšnji objavi je bila skrita mala nagradica - kot presenečenje. In ker je Vladka prva povedala bo dobila en dišeči srček. Seveda, če mi bo poslala naslov.

Moj "hrček, ki tamani zaloge" dela naprej. Tokrat je nastala dišeča muca, ki je bolj podobna enemu zrelemu mačkonu.
Narejena je bila za licitacijo za Horjulske živalce, vendar je dobila noge, še preden se je prav ohladila. Kot nadomestilo pa pride v poštev miška, seveda napolnjena z lavando.

Nagrada

2011-01-30T18:14:00.004+01:00

Dobila sem nagrado od Nataše in sicer VETER V HRBET. Lepo, da se spomnejo tudi name

Čeprav ne razumem čist dobro v čem je fora te nagrade, bom nadaljevala in podeljujem naprej.

Naj se pripravijo: Marna, Vladka oz. Kokica in Marička.

O nagradi : Preberi cel moj blog 5X in 10X svojega, da si dobro zapomneš, kaj vse smo naredile. Če pa se potrudiš in to narediš še večkrat te čaka en obupen večer. Razmisli dobro! Darila ni.

Zdaj pa zares:

Potrebno je izbrati 3-5 blogov, ki imajo manj kot 100 spremljevalcev, dodati povezavo,
jih obvestiti o nagradi na njihovem blogu in dodati povezavo do osebe, ki ti je blog nagrado podelila.

Veselo na delo.

Nekaj za mojo nežno dušo

2011-01-30T10:25:00.000+01:00

Čipke. Od vedno moja šibka točka. Všeč so mi, zelo všeč. V glavnem pa ne vem kaj bi z njimi. Preveč so romantične in nežne. Ne pašejo prav k mojemu karakterinu Pred leti bi najraje vse pobarvala v črno in viola. Na srečo sem bila prelena. Je pa res, da vsakokrat, ko vidim take vintage kombinacije se čist raznežim. In ta je narejena za tisti del moje nežne duše.

Toletna torbica, ki je celo uporabna, čeprav mi je pri šivinju blago zamaknilo in je malo pijana. Za zapiranje ne najdem ene pametne, nevidne rešitve. Se bo treba nekaj zmislit pri naslednjem naraščaju. Sigurno pridejo še sestrice. Ugante kam sem ujela lavando?

Polžek z lavando

2011-01-29T18:26:00.000+01:00

Od vseh živali, v katere tlačim lavando, mi je najbolj zakomplicirano delat polže in morske konjičke. Vendar so mi tudi najlepši. Pravijo, da je potrebno za lepoto tudi kaj potrpet. In tako se vsakič, ko si zvijam prste pri obračanju blaga in filanja v tiste ozke odprtine sprašujem: "le kaj je meni tega treba?" Na koncu pa pogled na lušne sluzavce poplača vse muke.

Ena žval

2011-01-28T23:24:00.000+01:00

Ponavadi kroje, ki jih jih kje vidim, malo popravim po svoje. Danes sem privlekla na plan eno mapo in notri nekaj izrezanih koščkov kroja neke živali. Sem mislila, da, ko bojo zašiti, bo ta žival nečemu podobna. Pa ni! Verjetno so ostanki kakih mojih kombinacij. Je pa vseeno lušna, ta beštja.
In seveda diši po lavandi.

Modrost na kupu z vonjem lavande

2011-01-26T09:41:00.000+01:00

Moram se zahvalit vsem, ki redno prebirate moj blog in pohvalite moje izdelke. Da zagon za naprej, sploh, če s kakšnim izdelkom sama nisem čist zadovoljna. Hvala, moje zveste spremljevalke.

Spet sem malo kopirala samo sebe in napolnila z lavando te predstavnice modrosti. Male sovice so visoke cca 10 cm. Debuluškaste in z velikimi očmi so prav srčkane.

Hiše, ki dišijo

2011-01-25T20:55:00.000+01:00

Hrček, ki tamani zaloge je bil spet na delu. Tokrat je zaloge raznih ostankov blaga spreminjal v dišeče hišice. Seveda če so napolnjene z lavando ali sivko Treba pohitet in si naredit zalogo za toplejše dneve, ko bo bolj zanimivo zunaj na sunčku kot pa za šivalnim strojem. Že zdaj se narava počasi prebuja, zvončki in trobentice in violice že cvetijo, narcise so že v popku. Pomlad je skoraj tu. A ja, pa ptički so že začeli veselo prepevat, čeprav je bil danes mrzli, turoben deževni dan.

Užitki mečkanja

2011-01-24T11:10:00.002+01:00

Angelčki, lepi, nežni, beli, prijetni. Tako približno je izgledalo tudi njihovo ustvarjanje. Tako lepo je mečkat glino. Sploh se ne zavedaš, da gre cajt mimo. Naenkrat te začnejo peč oči in to je ponavadi znak, da so kazalci na kakšnih čudnih jutranjih položajih. Žal se tega uživanja bolj poredko lotim, ker jaz pri tem delu neverjetno popackam okoli sebe in potem je potrebno to tudi pospravit in vse prenest v drugi prostor. Ker imam za vse barve gline isto orodje je potrebno to vse oprat, počistit delovno površino, pospravit glino - po možnosti tako, da se do druge uporabe ne posuši. Če jo bolj poredko uporabljaš, jo moraš naslednjič namakat. Seveda je to spet packarija. Vsaj pri meni. Tako, da ko me prime želja, si moram vzet vsaj kak cel dan ali noč. In to se zgodi bolj poredko. Ko je izdelek narejen še nismo končali. Po par dnevih sušenja (pri meni se dnevi spreminjajo v leta) se izdelek speče, in potem še enkrat speče, če ga glaziraš, vsakokrat po cca 6 ur do temperature 970 stopinj. Ker imam peč na plin in je potrebno temperaturo uravnavat, pomeni, da moram čuvat pečenje dobrih 12 ur.
Najlepši trenutek pa je ko odpreš peč in začneš ogledovat izdelke.... dokler ne pride mimo sine in reče: "Spet si naredila nekaj skopiranega, že dolgo nič tvojega!" Pa še prav ima!

Ta prava misel polepša dan

2011-01-23T21:33:00.001+01:00

Sprehajanje po trgovinah ne spada v moj spisek "svršavanja" razen, če prostor ne ponuja polno ustvarjalnih sanj. Sem pa po doooolgem času naredila obhod po našem mestu. To pomeni iz trgovine do trgovine. Na srečo rezultati obhoda niso prav nič spremenili mojega prepričanja. Čeprav je moja konfekcijska številka taka, da je vse v ponudbi rjavo, kratko in široko, tudi med nižjimi št. mi ni nič posebno padlo v oči. Tudi, če bi bila elegantisima bi ostala razočarana. Ogromno približno enih in istih cot.
Tako sem tekstil dala na stranski tir. Pri čevljih je bilo malo boljše vendar se spet želje in ponudba niso ujemale. ogromno lepih škornjev v ponudbi, vendar jaz bi imela take ćevle.Seveda jih ni, takšnih! Tiso drugo ponudbo alla hišna oprema, vrtnarija in podobno sem pa kar spustila, tam je pa nevarno za mojo denarnico. Ko sem pred časom iskala viola deko sem dobila vse možne barve samo viola ne. Ko pa sem en dan iskala rdečo, je ni bilo nikjer, povsod vse samo viola.
Res pretiravajo s to viola barvo!
Me je pa pot zanesla tudi mimo knjigarne. Med pregledovanjem so me privlekle tiste mičkene knjigice z mislimi. Prvo misel, ki sem odprla je bila ta:

In če si ravnokar v polnem iskanju nove službe je to kot da si jo že našel. No, skoraj.

Končno! Točno po enem letu sem privlekla na plan glinene polizdelke. Skrajen čas je bil, da jih vsaj spečem,
pa čeprav je novo leto že mimo. Nič posebnega, je pa en kup dela, sploh, če se nosilec v peči skuri in zalepi vse skupaj. Bo treba nabavit boljši material.

Ko te zajame rožni virus...

2011-01-22T23:37:00.001+01:00

... zbereš na kup vse možne cunjice in se par dni igraš z raznimi barvami. Če se tako lahko reče kavi, soku malin, čaju, refošku ...pa še stare tempera barvice so prišle prav. Potem kupček dopolnejo čipke in koščki nakita. Za te kupčke pa se moram zahvalit mojim ustvarjalnim frendicam. One že vejo s čim mi lahko polepšajo dan. In začneš rezat, sestavljat in te stvar tako povleče, da kar ne moreš nehat.

Podivjane vrtnice

2011-01-14T14:00:00.000+01:00

Med krojenjem takih malih stvari, kot so vrečke za lavando v raznoraznih oblikah vedno ostanejo majhni koščki blaga. Vsak normalen bi jih vrgel stran, ampak meni se smilijo. In jih pridno spravljam. Pa ne kar tako zmetano. Sortirano po barvah. ...ker enkrat pride vse prav....???.
In res, ko sem naredila srčke velikosti cca 30 x 20 cm so se mi zdeli prazni. Nekaj je manjkalo.
Tako sem iz teh ostankov naredila podivjane vrtnice, ki so mi prav všečne. Sama rožica mi je lepa, pa še lepo dopolne praznino na srčku. Seveda je zdraven nastala še mala čredica manjših srčkov napolnjenih z lavando. Tako lepo dišššššijo.

S R E Č N O

2010-12-31T14:03:00.000+01:00

Letos spet nisem bila pridna, nisem pošiljala voščilnic, se pa zahvaljujem vsem, ki ste poslali meni. Nisem pošiljala elektronskih in tudi v drugih oblikah ne, zato pa pošiljam tukaj vsem eno prav posebno enostavno voščilo. Narejeno iz primorskega snega, ki je pobelil moj mali avto. Preprosto vsem želim en velik

En lep dan

2010-12-31T13:56:00.000+01:00

Lepo je, čeprav te po eni uri začnejo tiščat pancerji, ko ti ledeni nos, ko se ti od mraza solzijo oči, ko je trak na glavi vedno premajhen in ušesa vedno bolj ledena. In. ko pred zatonom zadnjih sončnih žarkov za hribček, pri uživanju "bombardina" razmišljaš, da bi se še enkrat povzpel na vrh, vendar ti zadnji košček zdrave pameti govori: "duša že hoče, vendar telo ti ne zmore več!" se odpraviš v dolino in s pogledom pobožaš zasnežene vrhove obsjane s sončnimi žarki in z globokim vzdihom pozdraviš še en lep dan, ki odhaja.

Moj raj

2010-12-29T10:27:00.001+01:00

Marsikdo se sprašuje, kam vtaknem vso mojo ustvarjalno kramo. Včasih se tudi sama. Na srečo sem si priborila en prostorček - bivšo garažo, narejeno za fičota. Po dolgem stojijo dvojna vrata, ki so namenjena za mizo, po kratkem pa je cca 2m širine. Dokler je pospravljeno se lahko premikaš, ko pa začne akcija moraš previdno skakat čez škatle, da ne porušiš še kaj drugega. Glavno je, da se v tej napolnjeni luknjici počutim kot v raju. Obstajajo pa še pomožni prostori. So pa v eni stari hiši v eni lepi vasici. Tam imam pa bolj pacaste stvari: glino, naravne materiale, les, kamenčke... (ja, tudi to zbiram). Čeprav je tudi slaba stran tega. Več prostora imaš, več krame nalagaš.

Ne bodi skromen, če si dober

2010-12-28T21:07:00.001+01:00

Nekako privzgojeno imam, da se sam sebe ne hvališ. Pa tudi drugih bolj malo. Kritizirat vse vprek pa je itak narodna folklora. Če se je kdo pohvalil, da je dober je itak dobil takoj fugo, da se slaba trava, sama hvali.
Vendar se mi je globoko vtisnil v vsa čutila tale stavek, ki sem ga videla, ko sem prvič vstopila v prostore društva Anbot: NE BODI SKROMEN, ČE SI DOBER.

Pohvala vedno poboža, da zagon za naprej, da spodbudo za še boljše, naredi te močnejšega. In zakaj jo ne bi dali tudi sami sebi in jo delili z drugimi. Tako poceni je in tako bogata.
Evo, na tej povezavi, na 37 minuti pa je moja samohvala.

http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-1-del/ava2.92024584/

In že ko sem pri hvalah - punce hvala za to sliko. Nastala je namreč en lep spomladanski dan, ko se nas je nekaj ustvarjalnih virtualnih frendic dobilo na malo daljšem kofetkanju in je vsaka pustila svoj odtis. In tudi otroci so z veseljem sodelovali. No tudi psički so se podpisali. Ima posebno vrednost! Ima prepletene niti prijateljstva , ki se je stkalo v teh letih druženja, pa čeprav na daljavo.

Storži, takšni in drugačni

2010-12-25T22:02:00.000+01:00

Priprava za novoletne dekoracije in darila se začne takoj po koncu tega novega leta. Ja,no mal smeha pa mora bit. Čeprav nabiranje storžev in ostalega šavja poteka čez celo leto oz. takrat ko storži padajo z dreves. In ker so pri meni ideje vedno megalomanske, je tudi količina nabranega primerna temu. kar sem pa letos uspela naredit je to, da sem vso nabrano zelenjavo uspela pospravit po škatlicah. Verjemite mi, da tega ni malo. Bolj slabo pa je potekalo izdelovanje zamišljenega. Nekaj okrašenih vejic in ikebana za na mizo.

Darilca so letos v stilu "darovi narave": mal posušenih kakijev, mal čajčka, mal zeliščne soli za točat nogice, pa še vrečke z lavando za zaključek. Preprosto in lušno. Čeprav, če dobro pomislim je vloženega en kup dela.

Projekt "Zavese se uničujejo"

2010-12-15T10:10:00.000+01:00

Tako pa izgleda akcija v društvu Anbot v Piranu. Priprava dekoracije za okno iz starih zaves. V ozadju pa nastajajo jaslice. Tako bo mimoidoči imel zožan, vendar izostren pogled v notranjost.
Pa smo spet pri reciklaži.

Ni vsak dan s soncem obasjan

2010-12-15T00:04:00.000+01:00

Bil je tak ta pravi zimski dan. Ne prehladno in prav nič toplo, ni blo mokro je blo pa blatno, in ni blo sončno, ampak sonček je bil - vsake tolko. In prvi sončni žarki so si izbrali samo vasico in jo obsijali z vso močjo. Fantastičen razgled. Za poslastico na koncu pohoda pa so nas domačini te vasice pogostili s tipično zimsko hrano - z vrzotami.

Še malo mečkamo

2010-12-14T10:12:00.000+01:00

Še nekaj papirnatih sestavljenk iz papirja za v smeti. Tudi z gumbi se je zanimivo igrat.

Zmečkan papir

2010-12-13T22:43:00.000+01:00

Kolko papirja se zmeče v koš za smeti. Pa poglejmo kje vse ga dobimo: od daril, v škatlah za čevlje, razna embalaža, v kištah od sadja, cvetlična darila so zelo pisan vir ter odpadkov in še marsikje. In ker je ponavadi ta papir malo zmečkan ga vržemo v smeti. Če pa ga še malo bolj zmečkamo,( priporočam, da to počnete, ko ste na koga zelo jezni, ali slabe volje, ali ne veste kaj bi sami s sabo - preverjeno deluje zelo sproščujoče to mečkanje) postane prav zanimiv za ponovno uporabo. Iz takega papirja so narejene te voščilnice.

Jaz sem srečna žena

2010-12-11T16:48:00.000+01:00

Prvo: danes je bil čudovit dan, lep sončen, glih prav mrzlo, da ni blo premrzlo.
Drugo: uživala sem, ker se je danes moj tečaj oz. šola spoznavanja zdravilnih rastlin po dveh vikendih teorije nadaljeval v naravi. Praktični del, kjer je isti list za eno trobentica, za drugo boreč v resnici pa je list zlate rozge. Bi reku človek: le kako je to mogoče? Mogoče, mogoče in to z lahkoto. No zaključek je tak, da vse, kar vem je le kaplja v morje. Bo treba še veliko prakse, da nastane mojster iz mene, seveda, če bo mojster delal prakso. Ker pa na takih delavnicah spoznaš čudovite ljudi, ki imajo podoben interese, sem domov prinesla seme 1ooletne čebule, sadiko limone s tremi limonami,sadiko alojo vere,sadiko ričaste mete in poln žep neke svinjarije, ki se mi je vse zamazalo po žepu. Tako je to, če zmečeš skupaj sadeže gloga, pest semen vsega mogočega, na vse to pa še želod in storže. Potem pa ugotoviš, da je na dnu žepa ostal telefon. Pa še recept za en dober čajček: melisa, erba luigia (citronka)in timjan. Lep za videt, lepo diši in dober za pit. Z njim so najbolj zadovoljne dihalne poti.

Pa, da ne pozabimo na "hrčka, ki tamani zaloge". Tudi on napreduje s svojim delom. Čeprav se res na zalogah bolj malo pozna. Ampak počasi se daleč pride. Samo popustov ne sme več srečat.

Hrček tamani zaloge

2010-12-11T00:40:00.000+01:00

Niso narejene vse v enem dnevu, spadajo pa v akcijo "HRČEK TAMANI ZALOGE". Akcija se je izkazala za nujno potrebno, ker moj ustvarjalni raj poka po vseh veznih stenah, delno se je preselil na stopnišče bloka, nekaj pa vozim kar v avtu, ker nimam več kam dat. To je že huda oblika zasvojenosti.
Zadnjič sem šla mimo trgovine s blagom. Hitri pogled na izložbo in korak se sam od sebe ustavi. Le kaj vidijo moje učke. Popusti 50%,60% in celo 70%. Pa saj to je skoraj zastonj!
Sicer mi je nekaj globoko notri govorilo, da naj spregledam videno, da imam dovolj vsega, da itak nimajo nič posebnega in da 50% ne pomeni 0,00 ampak je še vedno 20,00 E... Ampak, ta mili, nežni, pametni glasek je preglasil en glasen, tak močan, ki je kričal pooopusti, pooopusti, kupi, zapravi, nujno rabiš...

...in čez nekaj časa je po ulici veselo korakala gospa v zrelih letih, obložena z polnimi vrečami blaga. Njen obraz je bil videti zadovoljen, umirjen, videlo se je komaj opazen nasmešek v kotičkih ustnic, niso je motile niti debele dežne kaplje, ki so ji močile lase in obleko....

Seveda ne , saj ni imela proste roke, da bi držala dežnik... in uno v kotičkih ustnic ni bil nasmešek, ampak kislica od nepotrebnega zapravljanja in veseli korak, je bilo samo hitro bežanje pred dežjem.
Ja, kaj ćeš, takšna sem, pa nič ne obljubim, da se bom popravla, ker bom spet lagala sama sebi.
Ipak, je tudi to en del godurije.

Voščilnica za več let in nekaj zame

2010-12-10T10:26:00.000+01:00

Veliko izdelkov se spravim delat, ker me zanima, kako izgleda sama izdelava, in predvsem, kako izpade izpod mojih rok. Naredim, ugotovim, da znam in potem ni več zanimivo. Nekateri se mi pa priljubijo. In tudi ta škatla mi ostala pri srcu. Ko sem jo končala sem vzdahnila: Evo, ta je čisto zame!

Dobila sem idejo, da bi letos naredila čestitke v taki obliki, da jih prejemnik lahko obesi na drevešček. Se mi zdi, da bo to uporabno in to več let. Pa, še taka seksi je.... Drugo leto bom pa poslala samo listek na katerem bo pisalo poglej tisto od lani. Na zadnji strani je namreč prostor za napisat voščilo.

Zima, zima deževna ....

2010-12-10T10:12:00.000+01:00

Sem se pošteno nasmejala, ko sem vidla tole. Pri nas namesto plaščev nosimo dežnike.

Ko zmanjka čipsa

2010-12-09T10:29:00.000+01:00

Me je predelovanje starih oz neuporabnih stvari čisto prevzelo. Med premetavnajem škatel z mojo zalogo sem naletela na eno polno teh tulcev od čipsa. Ne vem za kaj sem jih enkrat zbirala in seveda se ideja ni izpeljala. To je spet potrditev, da pride vedno vse prav. Čeprav se mi zdi, da sem manjkala v šoli, ko smo se učili kaj je koš za smeti.

Reciklaža starih zaves

2010-12-08T13:16:00.000+01:00

Ideja je shranjena že dolgo nekje globoko. Bistvo je bilo to, kako porabit eno ogromno kišto starih zaves, za kere mi srce ni dovolilo, da jih vržem stran. Nekaj podobnih idej sem že vidla na blogih naših punc, vendar glede na količino, bi morala biti to velika stvar. No, v pripravi je res ena velika dekoracija, to pa je samo preizkus, kako izgleda reciklaža zaves s pridihom novega leta.

Viola lepotica

2010-12-08T00:42:00.000+01:00

Ta lepotica po imenu Lepoplodka se sedaj bohoti na mojem vrtu v svojem popolnem sjaju. Pravi balzam za oči in dušo.

Kakiji, ki ostajajo

2010-12-08T00:18:00.000+01:00

in jih nikoli ne oberejo. Enostavno ne vejo kaj bi z njimi. Pojejo dva ali tri in ostalo počasi umira na drevesu. In takih dreves je na obali ogromno. Nekaj jih pa vseeno konča na moji sušilnici. Je pa en kup dela: olupi, očisti razreži in par dni obračaj na peči, da se ne preveč osmodi. In potem dobiš od dveh velikih kišt eno malo večjo pest posušenih krhljev. Je pa doooobrooo.

Butik od anbot

2010-12-07T11:37:00.000+01:00

Končno deluje vsa mašinerija. Je bil totalni mrk. Ravno, ko sem pridobila nov fotkič je crknu, računalnik. Zdaj pa ko je spregledal iz teme, veselo na delo.
Letos smo v društvu ANBOT za dneve kulturne dediščine pripravili BUTIK OD ANBOT. Namen je bil prikazat kaj lahko narediš iz starih, nanoslijih ali pozabljenih oblačil, ki se ti vlečejo po omari. Pripravili smo dnevno in večerno kolekcijo. Vezna nit dogajanja pa je bila KRAVATA.
Že nekaj časa težim vsem po vrsti, naj namesto v koš, dajo kravate meni. Nekaj jih je vpletenih tudi v ta dva izdelka na sliki. Vsaka čast mojstrom, ki sta to zašila. In najlepša hvala vsem, ki so sodelovali pri zbiranju kravat. No, nekaj jih še čaka za uresničitev drugih idej.

A niso cukrčki?

Dobre misli

2010-11-18T21:58:00.000+01:00

Že v šoli sem imela vse zvezke popisane z verzi, z odlomki iz pesmi, z raznimi mislimi, idejami. Malo preoblikovano besedilo iz takrat modernih pesmi je bilo idealno za šolski spis. Sploh, ko ugotoviš, da tako padajo dobre ocene. Zdaj so mi pa prišli kot naročeni, ko sem dobila idejo, da s tem obogatim vrečke z lavando. Se mi zdi kar dobra dodana vrednost.

Tudi morske živali dišijo...

2010-11-17T22:28:00.000+01:00

...če jih napolneš z lavando. Že nekaj časa razmišljam, da moram ujet sivko tudi v nekaj morskega in ko sem vidla na blogih morskega konjička sem si rekla, da tam notri bo lavanda. Ampak je dobil še družbo ribic, školjke in zvezde. Ki je pa verjetno ne bom več delala - ima preveč krakov in se porivanje materiala v njo maj ne konča. Čeprav tudi rep od konjička ni kar tako.

Čudeži na vrtu

2010-11-17T10:47:00.000+01:00

Moj vrtiček se počasi prepušča zimskemu počivanju. Najde se pa še vedno čisto poletni utrinek, ki preseneti v tem letnem času.

Najboljši paradižnik mi je ta. Rumene majhne hruškice. In zakaj ne bi naredila iz njih tudi šalše.

Tukaj je postopek:

Pa še nekaj cvetličnih zgodb.