Moj zeleni kotiček

Na začetku so bile tanke rastlinice, bi rekla zeleni nedonošenčki, posejani kakšen mesec prepozno (sem že povedala, da mi gre čas prehitro mimo)in tako užaljeni,da se niso premaknili ne gor ne dol. Še crknit niso hoteli. Moji pomidori namreč.
Če so bli oni tako trmasti, sem bla pa še jaz in sem jih dvakrat presala - mogoče je pa zemlja kriva, sem si mislila. Pa jih zalivala, pa se z njimi pogovarjala... Ko so že vsi sosedi pridno pobirali velike rdeče kugle, so se moji nedonošečki komaj odločli pokazat kakšno kuglico, ki niso in niso hotele postati rdeče. In to vse sorte. Tako, da sem komaj pred kakim dnevom nabrala prvo kištico. No, mal dolgo jim je rablo, da jim pride...ampak zdaj pa ne nehajo.
Evo, to je še en dokaz, da iz malega lahko rata veliko. So bli pa res tako bogi, da ne bi nikoli rekla, da bodo kdaj pokazali tako razkošje.