13 december 2011

Maček Muri

je dobil bratca in sestrico in kot se za moderne mačke spodobi še en kup garderobe za preoblačit. Nečakinja pa še vedno ne ve kateremu bi se odpovedala in ga nesla za domačo nalogo v šolo.

12 december 2011

A mi rabimo tako velik avto?

Ko smo pred leti kupovali nov avto sem imela na izbiro "navaden" avto, enega z mal večjim portapakijem in enega z veeeelikim portapakijem. Seveda sem se postavila pred največjega in ko me je dragi vprašal, če mi sploh rabimo tak avto sem odgovorila: "Ne, ampak tega bomo vzeli!" Sem že vedla zakaj.
Namreč tako izgleda moj avto, ko odhajam na  srečanja, na sejme.... še premajhen je.




23 november 2011

Vrečke za plastične vrečke

Zelo uporabna stvar v gospodinjstvu. Pa še dobra ideja za darilo.


21 november 2011

Na vrsti so toaletne torbice

Makovnica je ta!  Prav zanimivo je dajat imena stvarem. Čeprav je nastala iz vrtnice, je roža podobna maku. Začelo pa se je, ko  sem pospravljala škatlo z umetnim cvetjem. Po koncu čistke najdem na  tleh en popek vrtnice. In  sem ta popek par dni prekladala sem ter tja. En dan ga odprem, zmečem stran vse plastične dele in pade ideja. Vzamem kos črnega blaga in začnem šivat. No , rezultat je tukaj.




18 november 2011

Toaletke...čipke...trakci...

Vedno, ko spravim kakšne papirje v torbico, privlečem ven zmečkanke. Od sedaj naprej ne bo več tako. En dan sem se razjezila in si naredila mapice. Ta velike sem prerezala na pol, jih malo otrdila, zdekorirala in sedaj je v borši red med papirji.


Spet sem malo uživala v razmetavanju mojih čipk in nastala je še ena baročna toaletka.


17 november 2011

Vrečka za vrečke

Je komentiral moj dragi: "a zdaj, ko ne bo več najlon vrečk, greš ti šivat vrečko za njih!"  Še nekaj časa bodo v obtoku in do takrat bodo imele svoje domovanje.




16 november 2011

V objemu kovinskega sjaja

Te kovinske zmetanke so me čisto prevzele. Sem opazla, da bolj ko tehnika zahteva razmetavanje materiala bolj mi je všeč. Zato pa porabim več časa za pospravljanje kot za ustvarjanje. 


Nastala je še ena čestitka, lahko bi rekli ovitek za čestitko. Je velikosti A4 in narejena kot mapa, tako, da lahko nova lastnica spravi tudi kakšen papirček notri. Na eni strani je prostor za kupon, ki ga je dobila za rojstni dan, na drugi pa na harmoniko narejen pregib. 








15 november 2011

Pa mi je ratalo

To je ena od tehnik, ki mi je bila všeč od kar pomnem. Vendar se v neke velike podvige nisem nikoli spuščala:
- ker je pri izdelavi  natačnost bistvenega pomena in potem paraš in sem jezna sama nase,
- ker se mi je izdelava takih zloženk, zmetank ... zdela zelo dolg projekt in pri meni dolgi projekti končajo nenarejeni  v omari.
Izgleda. da mora vsaka stvar prav dozoret, da je potem speljana tako kot je treba. In trenutno je v polni zrelosti izdelava quilta.
Ma sem kontenta, da sem končala.





Barvna kombinacija je izbrana na podlagi slike. Ena fajn pupa Fikus me je presenetila s tem čudovitim darilom - slika, delo njenih rok. Še enkrat najlepša hvala, je obešena na častnem mestu.


Mačkoni

Za poskušino je iz ene sličice nastala tale halovinska mačka. V resnici je prav fensi, na fotki se njenih čarov ne vidi. Napolnjena z lavando je odpotovala k enemu fajn fantu.


Tega mačka Murija pa so dobili drugošolci  za domačo nalogo. A,ni to malo preveč? Ja saj lahko pomagojo starši (itak!!) tete, none... Kaj pa, če takih  šivilskih pomočnikov nimaš. Nam je uspela, z obsežno besedno podporo nečakinje. Saj poznate tisto, ko nekaj delaš prvič in ti zdraven en čmrlj stalno brenči. Kako boš naredila...zakaj nisi...ma si rekla, da bo... Grrrrrrr!

12 november 2011

Norometalnostrgana zmetana na kup

Kot se to velikokrat zgodi, sem neko večer odtavala v neskončno globino svetovnih blogov. Vrstica z odprtimi okenci se je že premikala ven iz ekrana. Ko sem enkrat v jutranjih urah, samo še z enim priprtim očesom vidla kaj je na ekranu se je nekaj zableščalo. Opsss, kaj je to?  Seveda so se oči čudežno odprle in sprožile so se lovke v iskalnike. Seveda se ne spomnem pod katerim imenom sem najdla navodila, nekaj podobnega kot  "Metal art" je bilo. Po temu, kar mi je ostalo v spominu v čudnih jutranjih urah je nastalo tole:




Velikost je cca a4 format. Med drugim porabiš material, ki ga že imaš narčkanega, malo še počistiš orodjarsko delavnico, malo kakšno gradbišče. Tehnika pa...a... to pa je mala skrivnost velikih mojstrov. Razen, če jo najdeš na netu.


Pri šivanje se  tako poslaganje imenuje crazy patchwork, to pa bi lahko bilo crazy metal scrapbook ali
norometalnostrgana knjiga.
In ker mi je to noro metanje na kup všeč so nastale še stranice za čestitke:




Krpica na krpico ....

Sestavljanje koškov blaga mi je bilo vedno zanimivo opravilo. Ampak tako bolj alla "crazy patchwork". Po naše bi to bilo "nore krpanke". Vendar se nisem nikoli podala v natančno sestavljanje likov.  Dokler ni prišla ena fajn punca mimo in po njeni zaslugi je to že drugi "natančni izdelek". Nič norega ni v njemu.
Je dekica za otroški voziček.



Iz ostankov je nastala še toaletka.

11 november 2011

Ko te obiščejo rožne vile

Torej, v našem malem mestu, kjer ne dobiš skoraj nič ustvarjalno uporabnega imam po novem možnost ustvarjalno zapravljat. Jesss... In to vse za šivanje... no, ne prav vse, več ali manj se dobi to kar naše trgovine še nimajo oz. verjetno nikoli ne bodo imele.  In ker me ta virus šivanja že nekaj časa obseda  in dobiva vse večje razsežnosti sem si pred kratkim nabavila blago z potiskom rožnih vil. In ker te lušne pupice obstajajo v več barvnih odtenkih sem nujno rabla vse barve. (tukaj je uni smeško, ki zavija z očmi). 
Seveda je prvo šla v obdelavo lavandina rožna vila. Mesto je najdla na torbi - bi se lahko reklo na večji boršeti, specilano narejeni  za spravljat nabavljeno na sejmu Abilmente v Vicenzi. Ja, tudi tam sem šla zapravljat. Čeprav je bilo letos bolj paša za oči kot praznjenje denarnice. 
Je nastala prava kiči boršeta, ma mi je vseeno všeč!




10 november 2011

Nostalgija

Japp, bi bil čas, da skinem to rdečo iz ekrana. Dolgo me ni bilo, sem mogla prav razmišljat, kako speljem novo objavo. Nekaj časa se mi prav ni dalo spisat par besed in uredit slikice. Glih, ko me je prijela volja, pa zgubim polnilec za baterijo. Kupla sem si namreč tak fotkič, ki mi ni všeč. Moram naredit enih 2o slik, da pride ena v redu. Če pride! Poleg tega ima pa sam svojo baterijo in rabiš prav polnilec za TO baterijo. Seveda ga nisem nikoli najdla, ko sem ga rabila. Pa mu določim specilano njegov prostorček. Samo kaj, ko ga primem v roke in grem še nekaj iskat v kuhinjo in  ga nekje vmes zgubim.  In iščem, in iščem...in iščem..od hladilnika, do odmikanja pralnega stroja... No po enem mesecu iskanja se odločim, da sem ga verjetno pomotoma vrgla v smeti in včeraj naročim novega. In ni glih poceni! Danes primem v roke nahrbtnik in kaj pade ven. Polnilec! Ne me vprašat kako je končal notri. Torej prodajam polnilec Sony BC CSG za baterija NPBG1 tipG.


Pa naj bo malo nostalgije.



09 september 2011

Zakaj si tako rdeča?

Skladišče mojih želja, idej, planov, načrtov je prenapolnjena škatla. Ena, dve mogoče še več, saj niti sama sebi ne sledim več, kaj vse bi počela. Mi je pa všeč, če uspem kaj iz te škatle udejanjit. Enkrat je bilo nekje videno, všečno in je takoj dobilo etiketo "to moram provat" - RAG QUILT. Tako pravi Kreartiv, da se ta tehnika kliče.  O barvi ne bi zgubljala besed. Prvo sem zrezala samo par koščkov za preizkušnjo. Ker je zgledalo lepo sem nadaljevala, v prepričanju, da mi bo na koncu barvna kombinacija všeč. Saj mi je - nosila pa sigurno ne bom.
Všeč pa mi je ozadje v mojem foto studiu.  Slikano je na balkonu, kjer se je sušila svetlo zelena rjuha.







08 september 2011

Šalša dan

Šalša dan se začne enkrat zjutraj. Ne prav prezgodaj, ker je še rosa. Skuham kavo in čez okno opazujem, kako je vreme prijetno za nabiranje pomidorjev. Ni sonca, ćuti se rahlo svežo sapico. In ker je bilo tako lepo, sem si natočla še eno kavo in vsa presrečna opazovala to lepo vreme. Končno se odpravim na vrt. V trenutku sem bila vse prepotena. Sveža sapica je nekam čudežno zginla in na nebu se je pojavila velika žareća krogla. No, vseeno se nisem pustila motit. Ker je moj vrtiček mal zaraščen, sem sproti počistla še mal plevela okoli pomidorjev, pa še mal okoli petešilja, po šetraj je čisto pokril slak, pa baziliki je potrebno cvetove poščipat. In tako je hitri skok na vrt, da poberem zelenjavo za šalšo, trajal nekje do kosila.
Saj so bile samo tri kištice zelenjave, le kaj sem potem početa pozno v noč? Še dobro, da mi je moška roka pomagala vse olupit. Med drugim je potrebno vse očistit, oprat, zrezat, kuhat, Seveda vsako barvo posebej, če ne bi bilo dolgočasno, dvakrat prelagat v drugo posodo, ker se zapali, očistit in zmiksat zelišča, oprat kozarce, jih posušit v pečnici, napolnit, se speč po roki in končno naložit v pečnico na pasterizacijo. Jeeee, konec. Ma ja... in kdo bo opral goro posode. Sploh tista ta zapaljena je zelo vabljiva.
Še dobro, da vsako leto sproti pozabim, kakšo packanje je ta gospa šalša.