31 december 2010

S R E Č N O

Letos spet nisem bila pridna, nisem pošiljala voščilnic, se pa zahvaljujem vsem, ki ste poslali meni. Nisem pošiljala elektronskih in tudi v drugih oblikah ne, zato pa pošiljam tukaj vsem eno prav posebno enostavno voščilo. Narejeno iz primorskega snega, ki je pobelil moj mali avto. Preprosto vsem želim en velik


En lep dan

Lepo je, čeprav te po eni uri začnejo tiščat pancerji, ko ti ledeni nos, ko se ti od mraza solzijo oči, ko je trak na glavi vedno premajhen in ušesa vedno bolj ledena. In. ko pred zatonom zadnjih sončnih žarkov za hribček, pri uživanju "bombardina" razmišljaš, da bi se še enkrat povzpel na vrh, vendar ti zadnji košček zdrave pameti govori: "duša že hoče, vendar telo ti ne zmore več!" se odpraviš v dolino in s pogledom pobožaš zasnežene vrhove obsjane s sončnimi žarki in z globokim vzdihom pozdraviš še en lep dan, ki odhaja.



29 december 2010

Moj raj

Marsikdo se sprašuje, kam vtaknem vso mojo ustvarjalno kramo. Včasih se tudi sama. Na srečo sem si priborila en prostorček - bivšo garažo, narejeno za fičota. Po dolgem stojijo dvojna vrata, ki so namenjena za mizo, po kratkem pa je cca 2m širine. Dokler je pospravljeno se lahko premikaš, ko pa začne akcija moraš previdno skakat čez škatle, da ne porušiš še kaj drugega. Glavno je, da se v tej napolnjeni luknjici počutim kot v raju. Obstajajo pa še pomožni prostori. So pa v eni stari hiši v eni lepi vasici. Tam imam pa bolj pacaste stvari: glino, naravne materiale, les, kamenčke... (ja, tudi to zbiram). Čeprav je tudi slaba stran tega. Več prostora imaš, več krame nalagaš.



28 december 2010

Ne bodi skromen, če si dober

Nekako privzgojeno imam, da se sam sebe ne hvališ. Pa tudi drugih bolj malo. Kritizirat vse vprek pa je itak narodna folklora. Če se je kdo pohvalil, da je dober je itak dobil takoj fugo, da se slaba trava, sama hvali.
Vendar se mi je globoko vtisnil v vsa čutila tale stavek, ki sem ga videla, ko sem prvič vstopila v prostore društva Anbot:  NE BODI SKROMEN, ČE SI DOBER.

Pohvala vedno poboža, da zagon za naprej, da spodbudo za še boljše, naredi te močnejšega. In zakaj jo ne bi dali tudi sami sebi in jo delili z drugimi. Tako poceni je in tako bogata.
Evo, na tej povezavi,  na 37 minuti pa je moja samohvala.

http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-1-del/ava2.92024584/




In že ko sem pri hvalah - punce hvala za to sliko. Nastala je namreč en lep spomladanski dan, ko se nas je nekaj ustvarjalnih virtualnih frendic dobilo na  malo daljšem kofetkanju in je vsaka pustila svoj odtis. In tudi otroci so z veseljem sodelovali. No tudi psički so se podpisali.   Ima posebno vrednost!  Ima prepletene niti prijateljstva , ki se je  stkalo v teh letih druženja, pa čeprav na daljavo.

25 december 2010

Storži, takšni in drugačni

Priprava za novoletne dekoracije in darila se začne takoj po koncu tega novega leta. Ja,no mal smeha pa mora bit. Čeprav nabiranje storžev in ostalega šavja poteka čez celo leto oz. takrat ko storži padajo z dreves. In ker so pri meni ideje vedno megalomanske, je tudi količina nabranega primerna temu. kar sem pa letos uspela naredit je to, da sem vso nabrano zelenjavo uspela pospravit po škatlicah. Verjemite mi, da tega ni malo. Bolj slabo pa je potekalo izdelovanje zamišljenega. Nekaj okrašenih vejic in ikebana za na mizo.




Darilca so letos v stilu "darovi narave": mal posušenih kakijev, mal čajčka, mal zeliščne soli za točat nogice, pa še vrečke z lavando za zaključek. Preprosto in lušno. Čeprav, če dobro pomislim je vloženega en kup dela.


15 december 2010

Projekt "Zavese se uničujejo"

Tako pa izgleda akcija v društvu Anbot v Piranu. Priprava dekoracije za okno iz starih zaves. V ozadju pa nastajajo jaslice. Tako bo mimoidoči imel zožan, vendar izostren pogled v notranjost.
Pa smo spet pri reciklaži.





Ni vsak dan s soncem obasjan

Bil je tak ta pravi zimski dan. Ne prehladno in prav nič toplo, ni blo mokro je blo pa blatno, in ni blo sončno, ampak sonček je bil - vsake tolko. In prvi sončni žarki so si izbrali samo vasico in jo obsijali z vso močjo. Fantastičen razgled. Za poslastico na koncu pohoda pa so nas domačini te vasice pogostili s tipično zimsko hrano - z vrzotami.


14 december 2010

Še malo mečkamo

Še nekaj papirnatih sestavljenk iz papirja za v smeti. Tudi z gumbi se je zanimivo igrat.

13 december 2010

Zmečkan papir

Kolko papirja se zmeče v koš za smeti. Pa poglejmo kje vse ga dobimo: od daril, v škatlah za čevlje, razna embalaža, v kištah od sadja, cvetlična darila so zelo pisan vir ter odpadkov in še marsikje. In ker je ponavadi ta papir malo zmečkan ga vržemo v smeti. Če pa ga še malo bolj zmečkamo,( priporočam, da to počnete, ko ste na koga zelo jezni, ali slabe volje, ali ne veste kaj bi sami s sabo - preverjeno deluje zelo sproščujoče to mečkanje) postane prav zanimiv za ponovno uporabo. Iz takega papirja so narejene te voščilnice.

11 december 2010

Jaz sem srečna žena

Prvo: danes je bil čudovit dan, lep sončen, glih prav mrzlo, da ni blo premrzlo.
Drugo: uživala sem, ker se je danes moj tečaj oz. šola spoznavanja zdravilnih rastlin po dveh vikendih teorije nadaljeval v naravi. Praktični del, kjer je isti list za eno trobentica, za drugo boreč v resnici pa je list zlate rozge. Bi reku človek: le kako je to mogoče? Mogoče, mogoče in to z lahkoto. No zaključek je tak, da vse, kar vem je le kaplja v morje. Bo treba še veliko prakse, da nastane mojster iz mene, seveda, če bo mojster delal prakso. Ker pa na takih delavnicah spoznaš čudovite ljudi, ki imajo podoben interese, sem domov prinesla seme 1ooletne čebule, sadiko limone s tremi limonami,sadiko alojo vere,sadiko ričaste mete in poln žep neke svinjarije, ki se mi je vse zamazalo po žepu. Tako je to, če zmečeš skupaj sadeže gloga, pest semen vsega mogočega, na vse to pa še želod in storže. Potem pa ugotoviš, da je na dnu žepa ostal telefon. Pa še recept za en dober čajček: melisa, erba luigia (citronka)in timjan. Lep za videt, lepo diši in dober za pit. Z njim so najbolj zadovoljne dihalne poti.

Pa, da ne pozabimo na "hrčka, ki tamani zaloge". Tudi on napreduje s svojim delom. Čeprav se res na zalogah bolj malo pozna. Ampak počasi se daleč pride. Samo popustov ne sme več srečat.



Hrček tamani zaloge

Niso narejene vse v enem dnevu, spadajo pa v akcijo "HRČEK TAMANI ZALOGE". Akcija se je izkazala za nujno potrebno, ker moj ustvarjalni raj poka po vseh veznih stenah, delno se je preselil na stopnišče bloka, nekaj pa vozim kar v avtu, ker nimam več kam dat. To je že huda oblika zasvojenosti.
Zadnjič sem šla mimo trgovine s blagom. Hitri pogled na izložbo in korak se sam od sebe ustavi. Le kaj vidijo moje učke. Popusti 50%,60% in celo 70%. Pa saj to je skoraj zastonj!
Sicer mi je nekaj globoko notri govorilo, da naj spregledam videno, da imam dovolj vsega, da itak nimajo nič posebnega in da 50% ne pomeni 0,00 ampak je še vedno 20,00 E... Ampak, ta mili, nežni, pametni glasek je preglasil en glasen, tak močan, ki je kričal pooopusti, pooopusti, kupi, zapravi, nujno rabiš...

...in čez nekaj časa je po ulici veselo korakala gospa v zrelih letih, obložena z polnimi vrečami blaga. Njen obraz je bil videti zadovoljen, umirjen, videlo se je komaj opazen nasmešek v kotičkih ustnic, niso je motile niti debele dežne kaplje, ki so ji močile lase in obleko....


Seveda ne , saj ni imela proste roke, da bi držala dežnik... in uno v kotičkih ustnic ni bil nasmešek, ampak kislica od nepotrebnega zapravljanja in veseli korak, je bilo samo hitro bežanje pred dežjem.
Ja, kaj ćeš, takšna sem, pa nič ne obljubim, da se bom popravla, ker bom spet lagala sama sebi.
Ipak, je tudi to en del godurije.


10 december 2010

Voščilnica za več let in nekaj zame

Veliko izdelkov se spravim delat, ker me zanima, kako izgleda sama izdelava, in predvsem, kako izpade izpod mojih rok. Naredim, ugotovim, da znam in potem ni več zanimivo. Nekateri se mi pa priljubijo. In tudi ta škatla mi ostala pri srcu. Ko sem jo končala sem vzdahnila: Evo, ta je čisto zame!


Dobila sem idejo, da bi letos naredila čestitke v taki obliki, da jih prejemnik lahko obesi na drevešček. Se mi zdi, da bo to uporabno in to več let. Pa, še taka seksi je.... Drugo leto bom pa poslala samo listek na katerem bo pisalo poglej tisto od lani. Na zadnji strani je namreč  prostor za napisat  voščilo.


Zima, zima deževna ....

Sem se pošteno nasmejala, ko sem vidla tole. Pri nas namesto plaščev nosimo dežnike. 

09 december 2010

Ko zmanjka čipsa


Me je predelovanje starih oz neuporabnih  stvari čisto prevzelo. Med premetavnajem škatel z mojo zalogo sem naletela  na eno polno teh tulcev od čipsa. Ne vem za kaj sem jih enkrat zbirala in  seveda se ideja ni izpeljala. To je spet potrditev, da pride vedno vse prav. Čeprav se mi zdi, da sem manjkala v šoli, ko smo se učili kaj je koš za smeti.

08 december 2010

Reciklaža starih zaves


Ideja je shranjena že dolgo nekje globoko. Bistvo je bilo to, kako porabit  eno ogromno kišto starih zaves, za kere mi srce ni dovolilo, da jih vržem stran. Nekaj podobnih idej sem že vidla na blogih naših punc, vendar glede na količino, bi morala biti to velika stvar. No, v pripravi je res ena velika dekoracija, to pa je samo preizkus, kako izgleda reciklaža zaves s pridihom novega leta.

Viola lepotica


Ta lepotica po imenu Lepoplodka se sedaj bohoti na mojem vrtu v svojem popolnem sjaju. Pravi balzam za oči in dušo.

Kakiji, ki ostajajo

in jih nikoli ne oberejo. Enostavno ne vejo kaj bi z njimi. Pojejo dva ali tri in ostalo počasi umira na drevesu. In takih dreves je na obali ogromno. Nekaj jih pa vseeno konča na moji sušilnici. Je pa en kup dela: olupi, očisti razreži in par dni obračaj na peči, da se ne preveč osmodi. In potem dobiš od dveh velikih kišt eno malo večjo pest posušenih krhljev. Je pa doooobrooo.

07 december 2010

Butik od anbot

Končno deluje vsa mašinerija. Je bil totalni mrk. Ravno, ko sem pridobila nov fotkič je crknu, računalnik. Zdaj pa ko je  spregledal iz teme, veselo na delo.
Letos smo v društvu ANBOT za dneve kulturne dediščine pripravili BUTIK OD ANBOT. Namen je bil prikazat kaj lahko narediš iz starih, nanoslijih ali pozabljenih oblačil, ki se ti vlečejo po omari. Pripravili smo dnevno in večerno kolekcijo. Vezna nit dogajanja pa je bila KRAVATA.
Že nekaj časa težim vsem po vrsti, naj namesto v koš, dajo kravate meni. Nekaj jih je vpletenih tudi v ta dva izdelka na sliki. Vsaka čast mojstrom, ki sta to zašila. In najlepša hvala vsem, ki so sodelovali pri zbiranju kravat. No, nekaj jih še čaka za uresničitev drugih idej.





A niso cukrčki?