31 januar 2011

Žvalce za žvalce

V vprašanju, kje se skriva lavanda v toaletni torbici, v prejšnji objavi je bila skrita mala nagradica - kot presenečenje. In ker je Vladka prva povedala bo dobila en dišeči srček. Seveda, če mi bo poslala naslov.


Moj "hrček, ki tamani zaloge" dela naprej. Tokrat je nastala dišeča muca, ki je bolj podobna enemu zrelemu mačkonu.
Narejena je bila za licitacijo za Horjulske živalce, vendar je dobila noge, še preden se je prav ohladila. Kot  nadomestilo pa pride v poštev miška, seveda napolnjena z lavando.

30 januar 2011

Nagrada





Dobila  sem  nagrado od Nataše  in sicer VETER V HRBET.  Lepo, da se spomnejo tudi name
Čeprav ne razumem čist dobro v čem je fora te nagrade, bom nadaljevala in podeljujem naprej. 
Naj se pripravijo:  MarnaVladka oz. Kokica  in Marička. 

 O nagradi : Preberi cel moj blog 5X in 10X svojega, da si dobro zapomneš, kaj vse smo naredile. Če pa se potrudiš in to narediš še večkrat te čaka  en obupen večer. Razmisli dobro!  Darila ni.

Zdaj pa zares:
Potrebno  je  izbrati  3-5 blogov, ki imajo manj kot 100 spremljevalcev, dodati povezavo, 
jih obvestiti o nagradi na njihovem blogu in dodati povezavo do osebe, ki ti je blog nagrado podelila.



Veselo na delo.

Nekaj za mojo nežno dušo

Čipke. Od vedno moja šibka točka. Všeč so mi, zelo všeč. V glavnem pa ne vem kaj bi z njimi. Preveč so romantične in nežne. Ne pašejo prav k mojemu karakterinu Pred leti bi najraje vse pobarvala v črno in viola. Na srečo sem bila prelena. Je pa res, da vsakokrat, ko vidim take vintage kombinacije se čist raznežim. In ta je narejena za tisti del moje nežne duše.

Toletna torbica, ki je celo uporabna, čeprav mi je pri šivinju blago zamaknilo in je malo pijana. Za zapiranje ne najdem ene pametne, nevidne rešitve. Se bo treba nekaj zmislit pri naslednjem naraščaju. Sigurno pridejo še sestrice. Ugante kam sem ujela lavando?



29 januar 2011

Polžek z lavando



Od vseh živali, v katere tlačim lavando, mi je najbolj zakomplicirano delat polže in morske konjičke. Vendar so mi tudi najlepši. Pravijo, da je potrebno za lepoto tudi kaj potrpet. In tako se vsakič, ko si zvijam prste pri obračanju blaga in filanja v tiste ozke odprtine sprašujem: "le kaj je meni tega treba?" Na koncu pa pogled na lušne sluzavce poplača vse muke.



28 januar 2011

Ena žval

Ponavadi kroje, ki jih jih kje vidim, malo popravim po svoje. Danes sem privlekla na plan eno mapo in notri nekaj izrezanih koščkov kroja neke živali. Sem mislila, da, ko bojo zašiti, bo ta žival nečemu podobna. Pa ni! Verjetno so ostanki kakih mojih kombinacij. Je pa vseeno lušna, ta beštja.
In seveda diši po lavandi.


26 januar 2011

Modrost na kupu z vonjem lavande

Moram se zahvalit vsem, ki redno prebirate moj blog in pohvalite moje izdelke. Da zagon za naprej, sploh, če s kakšnim izdelkom sama nisem čist zadovoljna. Hvala, moje zveste spremljevalke.

Spet sem malo kopirala samo sebe in napolnila z lavando te predstavnice modrosti. Male sovice so visoke cca 10 cm. Debuluškaste in z velikimi očmi so prav srčkane.



25 januar 2011

Hiše, ki dišijo

Hrček, ki tamani zaloge je bil spet na delu. Tokrat je zaloge raznih ostankov blaga spreminjal v dišeče hišice. Seveda če so napolnjene z lavando ali  sivko  Treba pohitet in si naredit zalogo za toplejše dneve, ko bo bolj zanimivo zunaj na sunčku kot pa za šivalnim strojem. Že zdaj se narava  počasi prebuja, zvončki in trobentice in violice že cvetijo, narcise so že v popku. Pomlad je skoraj tu. A ja, pa ptički so že začeli veselo prepevat, čeprav je bil danes mrzli, turoben deževni dan.


24 januar 2011

Užitki mečkanja

Angelčki, lepi, nežni, beli, prijetni. Tako približno je izgledalo tudi njihovo ustvarjanje. Tako lepo je mečkat glino. Sploh se ne zavedaš, da gre cajt mimo. Naenkrat te začnejo peč oči in to je ponavadi znak, da so kazalci na kakšnih čudnih jutranjih položajih. Žal se tega uživanja bolj poredko lotim, ker jaz pri tem delu neverjetno popackam okoli sebe in potem je potrebno to tudi pospravit in vse prenest v drugi prostor. Ker imam za vse barve gline isto orodje je potrebno to vse oprat, počistit delovno površino, pospravit glino - po možnosti tako, da se do druge uporabe ne posuši. Če jo bolj poredko uporabljaš, jo moraš naslednjič namakat. Seveda je to spet packarija. Vsaj pri meni. Tako, da ko me prime želja, si moram vzet vsaj kak cel dan ali noč. In to se zgodi bolj poredko. Ko je izdelek  narejen še nismo končali. Po par dnevih sušenja (pri meni se dnevi spreminjajo v leta) se izdelek speče, in potem še enkrat speče, če ga glaziraš, vsakokrat po cca 6 ur do temperature 970 stopinj. Ker imam peč na plin in je potrebno temperaturo uravnavat, pomeni, da moram čuvat pečenje dobrih 12 ur.
Najlepši trenutek pa je ko odpreš peč in začneš ogledovat izdelke.... dokler ne pride mimo sine in reče: "Spet si naredila nekaj skopiranega, že dolgo nič tvojega!" Pa še prav ima!




23 januar 2011

Ta prava misel polepša dan

Sprehajanje po trgovinah ne spada v moj spisek "svršavanja" razen, če prostor ne ponuja polno ustvarjalnih sanj. Sem pa po doooolgem času naredila obhod po našem mestu. To pomeni iz trgovine do trgovine. Na srečo rezultati obhoda niso prav nič spremenili mojega prepričanja. Čeprav je moja konfekcijska številka taka, da je vse v ponudbi rjavo, kratko in široko, tudi med nižjimi št. mi ni nič posebno padlo v oči. Tudi, če bi bila elegantisima bi ostala razočarana. Ogromno približno enih in istih cot.
Tako sem tekstil dala na stranski tir. Pri čevljih je bilo malo boljše vendar se spet želje in ponudba niso ujemale. ogromno lepih škornjev v ponudbi, vendar jaz bi imela take ćevle.Seveda jih ni, takšnih! Tiso drugo ponudbo alla hišna oprema, vrtnarija in podobno sem pa kar spustila, tam je pa nevarno za mojo denarnico. Ko sem pred časom iskala viola deko sem dobila vse možne barve samo viola ne. Ko pa sem en dan iskala rdečo, je ni bilo nikjer, povsod vse samo viola.
Res pretiravajo s to viola barvo!
Me je pa pot zanesla tudi mimo knjigarne. Med pregledovanjem so me privlekle tiste mičkene knjigice z mislimi. Prvo misel, ki sem odprla je bila ta:


In če si  ravnokar v polnem iskanju nove službe je to kot da si jo že našel. No, skoraj.


 
Končno! Točno po enem letu sem privlekla na plan glinene polizdelke. Skrajen čas je bil, da jih vsaj spečem,
pa čeprav je novo leto že mimo. Nič posebnega, je pa en kup dela, sploh, če se nosilec v peči skuri in zalepi vse skupaj. Bo treba nabavit boljši material.

22 januar 2011

Ko te zajame rožni virus...

... zbereš na kup vse možne cunjice in  se par dni igraš z raznimi barvami. Če se tako lahko reče kavi, soku malin, čaju, refošku ...pa še stare tempera barvice so prišle prav. Potem kupček dopolnejo čipke in koščki nakita. Za te kupčke pa se moram zahvalit mojim ustvarjalnim frendicam. One že vejo s čim mi lahko polepšajo dan. In začneš rezat, sestavljat in te stvar tako povleče, da kar ne moreš nehat.






14 januar 2011

Podivjane vrtnice

Med krojenjem takih malih stvari, kot so vrečke za lavando v raznoraznih oblikah vedno ostanejo majhni koščki blaga. Vsak normalen bi jih vrgel stran, ampak meni se smilijo. In jih pridno spravljam. Pa ne kar tako zmetano. Sortirano po barvah. ...ker enkrat pride vse prav....???.
In res, ko sem naredila srčke velikosti cca 30 x 20 cm so se mi zdeli prazni. Nekaj je manjkalo.
Tako sem iz teh ostankov naredila podivjane vrtnice, ki so mi prav všečne. Sama rožica mi je lepa, pa še lepo dopolne praznino na srčku. Seveda je zdraven nastala še mala čredica manjših srčkov napolnjenih z lavando. Tako lepo dišššššijo.