24 februar 2012

IZGUBLJENI ČAS

Vsakič, ko začnem zlagat male koščke blaga, (kot sem že omenila, bi jih vsak normalen vrgel stran) se prepričujem, da je to zguba cajta. Prvo moraš pripravit koščke blaga , da so barvno usklajeni, potem izrezat na pravilne oblike in  jih zašit skupaj. Da končna oblika  lepo stoji, moraš vsak zašit košček posebej zalikat. Z dodanim okrasnim šivom, pa še malo utrdiš blago. In tako sem šele v tisti fazi, kjer bi iz ena kosa blaga imela izrezano obliko srca. To je potrebno še zašit skupaj. obrnit blago na pravo stran, poravnat šive ali zalikat, nafilat z polnilom in lavando, zapret odprtino, malo okrasit, dodat trakec za obesit, ki si ga med šivanjem pozabil, dodat svojo "ročno delo" vizitko. .. in recimo, da je srce končano. Ta so malo večja 25 - 30 cm.
Ko pa povem ceno za tak izdelek  me gledajo, ko da vidijo zmaja .....
Res je zguba cajta, ampak so mi všeč! 






23 februar 2012

Njena malenkost SOVA

Vzameš kroj, prerišeš in opazuješ:
 "to bo pa nekam veliko..."
Izrežeš blago, raztegneš, opazuješ in rečeš:
"to je res veliko..."
Izrežeš še dodatke in ko režeš notranje oko spet rečeš:
 "a ni to oko malo veliko..."
In, ko je končano, sledi:
"ampak, jaz nisem hotela taaakoooo veliko"
 Menda pišejo mere v navodilih. Kaj res? Sovica ima samo 40 za 35 cm, prava sitnica. Moj prvi izdelek narejen iz filca, pa celo ročno obrobljene dele ima. Barve pa..ja to kar sem imela doma.
Saj ni treba povedat, da je polna lavande - sivke, to že vsi vedo.


21 februar 2012

Boršeta Rosso antico

Zdaj, ko znam lahko delam naprej. NI roza kiči, je starinsko roza, je vintage in je malo shabby chic.
Je pa fajn uporabljat izraze, katerih pomen ne znaš niti prav razložit. Saj ni niti tako važno, glavno, da se čuje nobel.  
Ima vse kar imajo veliki: zunanji in notranji žep, po ta novem celo zapiralo na magnet na zunanjem žepu, obesek za ključe, zadrgo in seveda vrečko z lavando-sivko.  Premore 45x35 cm.





19 februar 2012

Torba po moje

Naredila sem že nekaj torb, vendar z nobenim krojem nisem bila popolnoma zadovoljna. Seveda je potem izgled torbe odvisen tudi od materila, od same izdelave, še posebno pa od napak. Recimo, ko imaš že vse zašito skupaj, zadovoljen vstaneš, dvigneš pogled in vidiš zunanji žep na kateren je celotna dekoracija na polički, namesto na torbi. Sicer ne morem razumet, kako se mi lahko zgodi, ampak se?!? In potem sledi paranje, katerega res ne maram in ponovno šivanje. Takrat je najbolje, da vse skupaj za kakšno uro postim na miru. Po vseh popravkih krojev, po napisanem seznamu vrstnega reda šivanja je nastala končno 100% torba - no skoraj. Ima notranji in zunanji žep, ima karabinček za obesit ključe in ima vrečko z lavando-sivko na kateri je moja vizitka. Obesek na zadrgi pa sem nekoč dobila za darilo in je kar sam skočil na torbo.
Zdaj pa na delo, nastati morajo še v drugih izbranih barvah. Za pomiritev razdraženih živčkov pa sem dokončno sestavila že napol narejene toaletke.


Torbi sem hotela dati ime, pa ne vem če paše kaj od tega:  Ustvarjalke in  mačehe ali pa Dekleta z mačeho ali pa Ustvarjati pomeni lepo živeti ali pa Paleta ustvarjanja...


 Le kdo je dal tej lepi roži ime MAČEHA??? 



Mačeha v drugačni kombinaciji: toaletna torbica Spomini v velikosti  24x14cm.



 Zelena dama v velikost 22-12cm


Sejem v Bergamu

Pa smo šle. Malo za spremembo, da vidimo, če je še kaj bolj zanimivega od sejma v Vicenzi. Sejem je manjši, precej manjši, tokrat je prevladoval nakit, ful nakita oz perlic in raznoraznih dodatkov. Nakitkarce so prišle na svoj račun. Manj ljudi, manj gužve, vse  si  lahko v miru pogledal. Kljub temu smo ogled zaključile v poznih popoldanskih urah.
Nekaj utrinkov:
Izbira gumbov je ogromna, še najmanj je bilo čisto navadnih gumbov. Izbiral si lahko gumbe iz blaga, iz keramike, iz fima in vseh podobnih mas, iz školjk, iz lesa, pa še kaj bi se najdlo.


Zmatanke, krpanke in ni kar ni ....


Volna, filz... in izdelki na sto in en način...



Blaga je bilo še najmanj v ponudbi, ampak še vedno dovolj, da si stal z odprtimi usti ....

Saj ne veš kam bi gledal....


To je samo ena "stojnica" iz serije "nakit in vse kar spada zdraven"...


Torbice iz bunkaste volne z dodatkom "ta muckaste" volne...


Modna muha: Kupiš podstavek iz umetnega usnja, ki je že preluknjan in kolut "prerezane mikice" ter si skvačkaš torbico. Tega materiala je bilo na pretek..idej pa tudi...


Malo za nežne dušice....

To pa je naša zmetanka pred avtom, Utrujene, lačne, polne novih vtisov, nasmejane... vendar z vprašanjem: "le kam za vraga, sem dala tolko denarja? 


16 februar 2012

Sove

Že veliko sem jih naredila, ma še vedno so mi simpatike. Za izdelovat in za gledat. Čeprav so narejene vse na isti način, so vedno mal drugačne.





15 februar 2012

Toaletke

Spet sem malo razmetavala in sestavljala, pa spet razmetavala... Očitno v tem razmetavanju zelo uživam. Toaleteke so velikosti cca 24 x 13 cm in odlično ležejo v torbice. Vase pa posrkajo vse drobnarije, ki jih po torbicah nikoli ne najdemo.

BELA VRTNICA:


FARBANKA:


OGLEDALCE V ROKI POVEJ... 


14 februar 2012

Sivkina knjigica

Res uživam v iskanju in izmišljevanju, kam bi lahko še ujela lavando. Stvar naj bi imela še kakšen uporabni namen, ne samo, da vržemo v omaro moljem. Je škoda, ker lavanda bolj koristi nam, kakor škodi moljem. In kako so mi zažarele oči, ko sem vidla knjigico iz blaga. Po preračunavanju mer in večkratnem neuspešnem rezanju in prilagajanju kroja je nastala knjigica - voščilnica velikosti cca 11x14 cm z opojnim vonjem sivke. 




13 februar 2012

Mačkice

Imam mačkomanijo. Lušne so, lepo jih je delat in vsaka po svoje je drugačna, čeprav iz enakega kroja.





10 februar 2012

Ko te pogledajo plave učke...

Dekleta hvala za vse vaše komentrje, tople besede , pohvale, ki prijetno pobožajo. Je res, da ustvarjam za svojo dušo, vendar je prijetno prebrat  pohvalne besede.


Lušna mi je bila, ko sem jo vidla na sliki. Pa še kroj je imela zdraven. Seveda sem se takoj lotila dela. Prvič sestavit eno tako deklico! Šele, ko sem zrezala kroj sem ugotovila, da bo to precej velika dečva. No, pa naj bo, še vedno jo lahko razdrem, če ne bo OK. Ni mi sicer jasno zakaj imajo roke in noge še enkrat tolko blaga kot so v resnici dolge. Ma si nisem delala prevelikih problemov in sem to enostavno odrezala. Čeprav bi vseeno želela vedet, kaj bi morala narediti s tistim viškom. Začuda so oči ratale v prvo. Kisel nasmešek pa sem naredila, ko sem ugotovila, da za obleko sploh ni kroja. Sicer neki kvadrati so bili narisani, ampak res nisem vedla kaj z njimi počet. Kljub temu je na koncu nastala velika (skoraj pol metra) viola deklica s šopkom lavande v naročju.


Prsti pa...  če bo mojster delal vajo,bodo nekoč tudi prsti podobni prstom...




09 februar 2012

Srčkasto...

Vedno sem občudovala zašite pupice, z lepimi plavimi učkami in bila prepričana, da to pa ni mogoče s prosto roko narisat. Zato se tudi v take podvige nisem spuščala. Zadnjič sem pa eno rožico, ki se mi je zdela dolgočasna, malo okrasila z laski, pa z dvema pikicama in zadeva je postala podobna obrazu. Seveda, človek dobi  takoj korajžo in sem se preizkusila v naslednjem podvigu. Obrazek mi je všeč, na prstih pa bo treba še delat. Razen, če ne bom izbrala lažje varjante in jih sploh ne bom delala.






07 februar 2012

Vabilo na Prešernov smenj v Kranj

Oblecite se dobro, zavijte se v tople šale in me pridite pogledat na mojo stojnico na Prešernovem sejmu, jutri 8.2.2012 v Kranju. S seboj prinesite malo toplote. In kje me dobite? Na Glavnem trgu, tam kjer je vijolčasto. Dišalo pa verjetno ne bo, je premrzlo.


Ko mačke lovijo miši

Mineva me popraznična lenoba. Mi je ta "chi fa meno" (kdor dela manj) pošteno zlezel pod kožo in me ni hotel zapustiti. Edino, kar je bilo koristno je to, da sem se med sprehajanjem po netu zaletela v nekaj zanimivih navodil in izdelkov.  Evo, za začetek sem naredila mačjo in mišjo družino. Enostavno in dokaj hitro zašito dokler nisem začela sestavljat oči in ostale obrazne dekoracije. Se je pa trud splačal, Mi gre kar na smeh, ko jih gledam. Seveda so napolnjene tudi z lavando in dišiijooo.