Ta prava misel polepša dan

Sprehajanje po trgovinah ne spada v moj spisek "svršavanja" razen, če prostor ne ponuja polno ustvarjalnih sanj. Sem pa po doooolgem času naredila obhod po našem mestu. To pomeni iz trgovine do trgovine. Na srečo rezultati obhoda niso prav nič spremenili mojega prepričanja. Čeprav je moja konfekcijska številka taka, da je vse v ponudbi rjavo, kratko in široko, tudi med nižjimi št. mi ni nič posebno padlo v oči. Tudi, če bi bila elegantisima bi ostala razočarana. Ogromno približno enih in istih cot.
Tako sem tekstil dala na stranski tir. Pri čevljih je bilo malo boljše vendar se spet želje in ponudba niso ujemale. ogromno lepih škornjev v ponudbi, vendar jaz bi imela take ćevle.Seveda jih ni, takšnih! Tiso drugo ponudbo alla hišna oprema, vrtnarija in podobno sem pa kar spustila, tam je pa nevarno za mojo denarnico. Ko sem pred časom iskala viola deko sem dobila vse možne barve samo viola ne. Ko pa sem en dan iskala rdečo, je ni bilo nikjer, povsod vse samo viola.
Res pretiravajo s to viola barvo!
Me je pa pot zanesla tudi mimo knjigarne. Med pregledovanjem so me privlekle tiste mičkene knjigice z mislimi. Prvo misel, ki sem odprla je bila ta:

In če si  ravnokar v polnem iskanju nove službe je to kot da si jo že našel. No, skoraj.

 

Končno! Točno po enem letu sem privlekla na plan glinene polizdelke. Skrajen čas je bil, da jih vsaj spečem,
pa čeprav je novo leto že mimo. Nič posebnega, je pa en kup dela, sploh, če se nosilec v peči skuri in zalepi vse skupaj. Bo treba nabavit boljši material.