Zadnjič sem šla mimo trgovine s blagom. Hitri pogled na izložbo in korak se sam od sebe ustavi. Le kaj vidijo moje učke. Popusti 50%,60% in celo 70%. Pa saj to je skoraj zastonj!
Sicer mi je nekaj globoko notri govorilo, da naj spregledam videno, da imam dovolj vsega, da itak nimajo nič posebnega in da 50% ne pomeni 0,00 ampak je še vedno 20,00 E... Ampak, ta mili, nežni, pametni glasek je preglasil en glasen, tak močan, ki je kričal pooopusti, pooopusti, kupi, zapravi, nujno rabiš...
...in čez nekaj časa je po ulici veselo korakala gospa v zrelih letih, obložena z polnimi vrečami blaga. Njen obraz je bil videti zadovoljen, umirjen, videlo se je komaj opazen nasmešek v kotičkih ustnic, niso je motile niti debele dežne kaplje, ki so ji močile lase in obleko....
Seveda ne , saj ni imela proste roke, da bi držala dežnik... in uno v kotičkih ustnic ni bil nasmešek, ampak kislica od nepotrebnega zapravljanja in veseli korak, je bilo samo hitro bežanje pred dežjem.
Ja, kaj ćeš, takšna sem, pa nič ne obljubim, da se bom popravla, ker bom spet lagala sama sebi.
Ipak, je tudi to en del godurije.
Kako si lepo napisala....
OdgovoriIzbrišiTo si tak zabavno napisala, da sem se morala kar nasmejati. Ja, taki smo, kaj čemo in pri ustvarjanju vse prav pride. Vsak mini košček papirja ali blaga, vsaj tako mislimo. In potem res vse poka po šivih.
OdgovoriIzbrišiJoj, na voščilnice pa sem pozabila. Lepe so s temi motivi.
OdgovoriIzbrišiPrav nasmejala sem se ob tvojem zapisu ... si te lahko predstavljam :)
OdgovoriIzbrišiLepe voščilnice, prav v tvojem stilu
:)) te čisto razumen. Hvala da si me spravila v smeh in krasne voščilnice si izdelala
OdgovoriIzbrišiHahahaha
OdgovoriIzbrišiglih dosti se pa zaloge na račun teh voščilnic niso zmanjšale :P So pa zato super!