Drevo sreče

Med klepetanjem, kaj bi lahko bilo izvirno, preprosto, iz narave, da je dovolj velika pozornost in majhno darilo je mojemu očetu padla ideja o majhni košarici narejeni iz oreha. Jo je nekje videl in se zaljubil vanjo. Mama pa je takoj začela topit vosek in ga vlila v polovičke oreha. Jaz sem dodala pikapolonice iz kamenčkov in malo maha in narejeno je bilo drevo sreče.

Lavanda spada tudi v srčke

Še to je ostalo v arhivu. Se mi zdi, da sem malo pretiravala. Lahko bi malo manj delala. Se bom popravla.




>

Pravljični dan

Enkrat v začetku decembra sem napisala naslov Bliža se... 1.del ??? kje je 2. del, pa 3. del - ni ga! - še se nisem navadla, da mi gre vse prej mimo, preden pride. No ja, še jaz ne razumem, kaj sem napisala, ampak tako nekako je.
Moja proizvodnja lavandinih vrečk se je pred božičem počasi približevala koncu, saj smo bili tik pred sejmom. Še mal mačkic in enostavnih vrečk z lavando za popestrit ponudbo in zlaganje na kupček.

Če že pravijo, da pravljice niso resnične, so pa resnični pravljični dnevi. Eden takih je bila sobota po božiču. V lepem sončnem vremenu se je napolnil piranski trg s starinami, radovednimi obiskovalci, prodajalci, pa tudi kakšen kupec je prišel mimo. Dan za si ga zapomnit, preživet z dobrimi sosedi, s toplim brulejem in v objemu dišav.
>

Le čigava je ta?

Tam kjer je eden

Tam kjer je eden jih je sigurno poln vrt. Tako je tudi pri meni, kar množijo se. Meni so ful srčkani tile dišeči sluzavci - polži z lavando.

Lavandine vošilnice

Za konec leta sem tlačla lavando v vse možne oblike vrečk, pa da bo vse v stilu sem jo tudi v čestitke, ki so bile skrite v takih škatlah.

Nagrada

Urška mi je podelila nagrado. Po pravilih bi morala naštet najlubše bloge pa bom dala v neviden seznam, kar vse, ki jih prebiram. Moram priznat, da na žalost bolj poredko.Je pa bolj sladko, ko prebiram vaše utrinke iz vsakdana in gledam, kaj vse se spravite ustvarit. Prav uživam, kot da so vaši uspehi tudi del mene in ni mi vseeno, če vam gre kaj narobe. Se mi zdi, da sem bogatejša za marsikaj, ker delim ta košček življenja z vami. Hvala vam.

Tudi lavanda ima lahko svoj dom

Med iskanjem idej, kam lahko še vtaknem lavando sem naletela tudi na lušne hišice. Zašite iz majhnih ostankov blaga, z dodatki trakcev , filca, rožic …. Hiša ima ponavadi tudi dimnik, ki pa nima pomena, če ni dima. Ni ta pravo. Ni tiste toplote, domačnosti. Med aktivnim fantaziranjem, kako bi naredila dim, sem se spomnila risanke o trnulčici ali o pepelki (kera je že ta prava). In sicer, ko so se dobre vile kregale kakšne barve bo obleka. Ko je plava vila začarala v plavo je švignil iz dimnika plavi dim, potem roza in potem … in potem je nastala mavrica barv, ki je švigala iz dimnika, ker seveda ni nobena popustila. Tudi jaz sem čarala...
Na oblaku pravljične meglice sem si naredila mojo hiško, pa moj vikend, pa hiško za mojega pomorca, pa za mladiča, pa za prijatelje, pa za…in tako je nastala cela vasica.

Dišeče sovice

Velika sova S-urša je en dan kot prijetno presenečenje priletela na moj naslov. Naj mi bivša lastnica in ustvarjalka oprosti na imenu, ma ji tako paše. Zdela se mi je tako sama, samcata, osamljena, pa sem ji naredila en kup mladičev. So še mladi, neobdelani in brez izkušenj, peruti jim bodo še zrasle, enkrat v bodoče, mogoče. Za zdaj se pa dobro počutijo v zavetju mame S in lepo dišijo po lavandi.

Škatla dobrih želja

To pa moram obvezno naredit! Trdna odločitev, ki sem jo tik tak speljala. Sestavila vse predale,(ne gledat natančnosti) pripravila vse stranice, ampak od tle naprej se je ustavilo.. Za dekoracijo pa ni bilo prave ideje. Do trenutka, ko sem razmišljala, kaj bi dala kot dobro misel eni od udeleženk delavnice, ki je zbolela za rakom. Potem je šlo kot po maslu. Poiskala sem slike , ki pašejo k besedilu in na vsako stran napisala eno željo: Želimo ti, zdravja, čudežev, ljubezni in sreče. V predalčke pa je vsaka od udeleženk vtaknila še majhno pisemce z dobrimi željami. Priložena je še steklenička upanja.

...dobila jo je v trenutku, ko jo je verjetno najbolj potrebovala, po vrnitvi iz kemoterapije in se nam je srčno zahvalila:
"Škatla je prelepa, je škatla dobrih želja in namer, je škatla za prihodnost...zelo sem jo vesela. Tako sem zahvalna vsem vam...

Upam, da ji je posijal vsaj majhen svetel žarek ...

Prišlo in odšlo

Končno konec! Je kar naporno to pričakovanje ničesar. Posledice pa bo treba izganjat nekakole takole ....

In kaj lahko rečem za zaključek:

- dobila enih par dobrih, no vsaj novih ali malo drugačnih voščil.

To pošilja Božiček: Sen prpalu u giro, so se sanke prehitle, darila so šla svragon. Rudolf je obležal, ostali jeleni pa so spizdli v prvo oštarijo. Taku, da je kr je, ne čakat Božička.

Naj ti novo leto prinese zlato ribico, pa naj se ona jebe (p.o. ukvarja) s tvojimi željami.

In ker letos (niti lani) nisem napisala nobenega voščila, želim vsem, ki tukaj pokukate (pa tudi vsem ostalim) eno pridno zlato ribico.