ZA SPOČIT UČKE

Pred vrati pisarne se mi bohoti ta lepota in je res pravi balzam za učke in dušo.

Bunke

Klavdija je dala idejo, zapakirala bunkice, in jih poslala na pot. Tako zdaj plava škatla potuje po naši mali deleželici in vsaka nekaj bunkic vzame ven in jih da nekaj svojih notri. Iz izbranega je potrebno narediti verižico in to vse v par dnevih. Bil pa je to razlog, da sem povlekla na plan moj kovček za "fimoobdelovanje" Ker mi izmed enih 1oo pa še kakšne bunkice, ki jih imam doma že narejene, ni bila nobena všeč, sem naredila nove. Saj ne, da so mi te strašno všeč, se vidi, da manjka praksa. Slike so pa katastrofa, saj se je moj fotkič razletel. Rabi nujno eno nežno roko, da ga sestavi nazaj skupaj.

Vsebina škatle ob prihodu:

Bunkice, ki so ostale pri meni:

Dodane bunkice:

Za v specialno vrečko:

Zdaj pa še sestavit oranžno kombinacijo. Imam namreč -celo-začuda-neverjetno- eno oranžno srajco. Sploh mi ni lepa, ma je svilena in je bla na pupustu za samo 10E. Ja, še oranžna je ratala lepa. Mogoče, če bo imela v kompletu verižico jo bom celo kdaj oblekla.

Ko se kamen spremeni v pikapoko

Imam eno slabo lastnost. Kamorkoli grem si vedno napolnem žepe z vsem kar najdem. Semeni, kamni, školjkami, koščki lesa... Razen, če se ne že vnaprej pripravim in vzamem sabo veliko vrečo. Sicer vem že v naprej, da je to napaka. Večja, ko je vreča več konča notri. Ma, ponavadi je potrebno to še spravit, oprat, očistit. V glavnem sem mojster v tem, da si delam delo. Semena naj bi enkrat posjala. Ja le kam bom dala eno veliko drevo. Res, da cveti viola, ampak tudi zraste do 5 m. Ampak semana pa moram nujno imet. Le zakaj rabim par kišt kamnov - belih, sivih, takih črnih s belo črto in obratno. Ma ajde, pa ni vse samo navlaka, mi rata tudi kaj predelat. Sem zbrala skupaj lepe okrogle kamenčke. Ena roka črnega, dve potezi rdečega in pike. Kolko jih je že? Na vsaki strani tri in ena na sredini - se mi zdi. Gnezdo pa je spleteno iz srobota. Neolupljenega, da izgleda bolj divje.

Čestitke so nastale za okrogle obletnice: prava za 5o let in mi je ta postavitev zelo simpatična, druga pa za 7o let - to obliko naredim, ko mi ne pade na pamet nič novega in ko naj bi obdarovanec in ostali gostje padli dol. Ponavadi uspe. Zdraven je šlo še darilo, preprosto zavito, mi je pa preprost suhi šopek z stroškom všeč.

Sonce sije....

Zunaj sije sonček. Končno po dveh tednih sive mokre mokrote. V takih dneh je vse sivo morje, nebo, še narava nima tiste prave zelene barve. Zdaj pa je pogled skozi okno tak svetel, bleščeč. In zdaj grem namesto na malico na en kratek sprehod ob morju, ker napovedujejo, da bodo spet krajevne plohe. Uživat grem v taki veduti ………

Kratka obnova

Pa je šlo spet mimo en kup cajta. Da vidimo kako izgleda kratka obnova. Ko pogledaš mal nazaj se ti zdi, da je dan enak dnevu, da se ne zgodi nič posebnega. Pa se! Samo gre vse tako hitro mimo. Tudi en tak lušen praznik – velika noč. Vedno sveže spomladansko obarvan. Poln kiča, ki pa niti ni moteč in poln hrane, ki pa je moteča, ker se ne znam ustavit.
Letos sem se odločila, da ne bo nič jajc, nič dekoracij, pa me je seveda nekaj zamotlo.
Z društvom Anbot sem sodelovala na VN sejmu v Luciji in sem prav MORALA naredit nekaj novega. Že davno nekje videna ideja z jajci zavitimi v časopisni papir in čipko sem izpeljala mal po svoje. Samo so ti notni listi tako trdi, neuničljivi, da sem jih mogla prav pošteno mečkat, da so se zalepli. In ker sem si takoj predstavljala, da pašejo na neko naravno podlago ali stojalo, sem z vrta privlekla en star štor, ga pošteno oprala in posušila v pečnici. Tako je, če delaš zadnji trenutek, se vedno pečejo čudna peciva.

Če seštejem, kaj vse sem počela v zadnjih dveh mesecih, se mi zdi, da bi moglo zmanjkat dnevov. En neprijeten del je manjši poseg na kolenu - zato, da me neha bolet – še vedno boli. Nova diagnoza: predebela si! Zdravilo: shujšaj! Tukaj bo brez komentarja. (slika iz neta)

Na tečaju izdelave mila sem se naučila delat milo, spoznala fajn ljudi in zvedela še marsikaj zanimivega. Naprimer če si namažeš česen po stopalih, je čez nekaj časa tvoj zadah »česnat«. V poduk, kaj gre vse skozi našo kožo.

Bila na sejmu rož in še marsičesa v Pordenone. Sem se upirala skušnjavi z vsemi štirimi – samo dve vrečki sem odnesla domov. Ker mi to ni bilo dovolj sem šla še na sejem rož v Trst.
No, tam sem bila dogovorjena, da mi dostavijo večjo količino sadik lavande, vendar o temu podrobnosti kdaj drugič. Čeprav sejem še ni bil uradno odprt je bla spet ena vrečka polna rožic, denarnica pa prazna. Nič bolje ni bilo v Arboretumu, še dobro, da ni bila neka strašna ponudba rastlinic, ker brez polne vrečke zelenja seveda ni šlo. Kako čudno delujejo magnetna polja pri določenih stojnicah..

Vmes je padla še ena delavnica kuhanja. Božanske refoškove palačinke nafilane z jabolčno čežano v refoškofi posteljci so potrdile, da se nisem napačno odločila.
Ni mi pa jasno zakaj na delavnicah srečujem ene in iste ljudi. Le kje so vsi ostali? Pa so različne teme. Z eno sva hodile na kaligrafijo, na milo in na kuharijo. Grem stavit, da jo bom srečala še na delavnici zelišč…
Sejem starin, darov narave in obrti je bil spet živahen. Tokrat je bil poudarek na soli, saj je bil tudi Solinarski praznik. Naredila venčke - predvsem, da porabim zalogo suhega cvetja, ker bo kmalu novo.

Lavanda in mozaiki

Greš na izlet v Spilimbergo in Venzone? Jasnooooo!! Kaj sploh vprašaš!

In smo šli. Prva postaja je v Spilimbergu Scuola Mosaicisti – šola, kjer se naučiš izdelovati mozaike. Ima čudovito galerijo, ki se razteza po vseh hodnikih šole. Vsekakor vredno ogleda. Samo mesto se mi ni zdelo nič posebnega, razen tega, da so po vseh lokalih ob 13 uri v soboto skoraj vsi pili črno vino iz lepih,velikih kozarcev na peclih. Zanimivo ...

Venzone je mestece v Beneški Sloveniji, na novo zgrajeno po potresu leta 1976. Kamnite ulice, kamnite hiše, vse čisto in urejeno. V mestu se nahaja grobnica mumij, ki so jih odkrili pri izkopavanju. Konec oktobra imajo Praznik buč – s skokom v srednjeveško obdobje. Nisem še bila, je pa baje vredno ogleda in je že označeno na mojem koledarju (23. in 24.10.2010).

No, tokrat me je premamila trgovina z lavando. Po slikah sem vidla, da je vse viola, si pa nisem mislila, da je tako velika oz. tako originalna. V bistvu je v razstavno-prodajni prostor urejena cela hiša. Spodnji del je »prava« trgovina, podhod oz. odprti hodnik je bolj po starinsko urejen, po stopnicah prideš v prvi štuk in so artikli razstavljeni po namenu uporabe: v jedilnici, v dnevni sobi, v kopalnici in v spalnici. Na podstrešju je pa še mini dvorana. Seveda vse zavito v odtenke viola in odišavljeno. Imeli smo pokušino jedi in pijačo iz lavande. To že vem, da ni nič posebnega, saj lavanda ni prav nič ukusna. Je pa predstavitev tista, ki privleče. Nikoli ne bi postregla pomarančno- lavandino marmelado s sirom. V tem viola odišavljenem ambientu je pa ta kombinacija bila celo užitna. Mogoče je pa mal pomagal lavandin liker, (je bil viola barve), pa čokoladni, pa lavandino žganje. Je pa pošteno zasoljena, s cenami namreč...
Vsako leto organizirajo v drugem mestu Festa della Lavanda. Letos bo v Lignano Sabbiadoro (UD) 24. in 25.julija. Tudi to je že označeno na mojem kolendarju.