12 februar 2009

Sama srca

Letos mi ti srčki z neverjetno lahkoto letijo izpod rok. Ponavadi jih nisem nikoli lepo zašila, vedno je nekaj štrlelo, pa čudno obliko so dobili na koncu. Letos so pa prav lušni. In tudi štempel se je dobro obnesel na blagu. Pa dišijo - obvezno.



Sem pred dnevi vprašala eno bivšo šiviljo, če ima kaj ostankov. Pa je rekla, da nekaj bi se našlo. In to nekaj sem potem komaj nesla do avta - ena velika škatla, polna gumbov. In ker v življenju res nimam kaj bolj pametnega za počet sem danes porabla popoldne, da sem sortirala gumbke. Pa sem prišla samo do ene tretine, ker tega je ogromno....


Tanc Mi je podelila nagrado. Je kar fajn občutek, da narediš nekaj zanimivega.


This amazing award was created by Mary and she asked permition to use this picture to gratefulness.org.

Mal težko je izbrat par preferitih blogov, pa poskusmo. Prvi tri, ki mi najprej padejo na pamet.
barbi
urša
jana

11 februar 2009

Domača naloga

Suzy in Mravljica sta mi naložile domačo nalogo. Pa da vidimo, kaj bomo privlekli ven.
* na računalniku se postavite tja, kjer shranjujete slike
* odprite ŠESTO mapo
* in izberite ŠESTO sliko
* objavite sliko na blogu in malce razložite, kaj se je dogajalo takrat
* pofočkajte ŠEST ljudi in jim to sporočite na njihovem blogu
Ojoj. Slikano je bilo pred striženje in britjem. Pred totalno lepotno obdelavo. Fant je šel resno delat. Prijatelj, ki je bil pri tem prisoten je komentiral: Najhitrejši razvoj iz neandertalca v človeka!!! kar je lepo razvidno iz še druge priložene slike. Glavo smo kar nekaj časa obdelovali, ker je zadaj bilo polno dred (svaljkov las) in nisem smela postič na kratko. Torej vsako dredo posebej, pa laske okoli, pa... Ja, kaj češ za sina narediš vse...




Pa razdelim še jaz domačo nalogo naslednjim (velja tudi če ste ble že zbrane, pa pejte od spodaj gor štet slike.

Ninsi
Tanc
Rastlinica
kokica
kreal
sandrca

10 februar 2009

Srčki na pohodu...

Pravijo, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo... in tako je nastala še ena srčkasta čestitka. En kup papirja sem uničla preden sem zrisala kolko tolko všečno obliko srčka. Ker tisti po šabloni so tako popolni, da mi niso všeč. Nato je sledilo lepjenje dodatkov in zmišljevanje kaj bi še dodala - če sem prav preštela je gor 19 srčkov (eden je tudi v majhni kuvertici - kot obesek za verižico. Najbolj pa mi je všeč moj žig. Je tako majhen, da sem ga samo malo povdarla z embossing prahci v "čudoviti" barvi. (verjetno sem jo pri naročilu pomotoma obkljukala in ko sem vidla kaj sem naročila, me je kar slabo prijelo) Ma niti ni tako slabo, haha...







08 februar 2009

Obresti in še kaj

Ona je kriva! Ona je tista, ki me je prepričala. Ona je tista zlata deklica , ki me je s svojim preprostim dopovedovanjem, da to ni nič takega, pripravla do tega, da imam svojo bulo, svoje klekle, že svoje tri klekljane čipke (četrto že nekaj časa na buli) in da lahko rečem: ZNAM KLEKLJAT. Osnove se razume.



Ma sem tudi jaz nekaj obljubila. In ker mi to ne uspe speljat se prilizujem z obrestmi. In včeraj sem ji podarila to škatlico in notri dišeči srček. Hvala tršica za vse učne ure, sploh pa, da si me pripravla do tega podviga. Sem bla res trdno prepričana, da une čudne lesene palčke pa že ne bom premetavala sem ter tja, ker ravno tako je izgledalo, ko sem gledala kako delajo. Nič mi ni blo jasno.




Srčki so mi res lepi. Tudi lepo zašit mi je nakako uspelo. Ker, ko je več kosov blaga zašitega skupaj se pri obračnju vedno pozna grbine. Pa še eno finto sem pogruntala (topla pištola je zakon) Vedno mi je šlo na živce, da se pozna šiv na pravilni strani, tam kjer blago na koncu zašiješ skupaj (potem ko nafilaš). Ker se mi je enkrat mudilo in je to šivanje na roko meni zelo, zelo neljubo opravilo sem vzela toplo pištolo in zalepla. No, malo moraš biti bolj previden in natančen, ampak rezultat je pa super. Sem jih že najdla majstorce, ki obračajo izdelek naokoli in iščejo zunanje šive. Pa jih ni,tralala.
Tako pa sem po primorsko sestavila šopek za organizatorke otoškega srečanja: v srčku lavanda z šopkom rožmarina in lovorja (ta kombinacija v šopku me vedno spomne na golaž iz divjačine)

07 februar 2009

Oljčna škatlica

"Kaj mi zaviješ darilo? Nič posebnega samo malo, glih, da ni v vrečki." Pusti na mizi in gre... Prestavljam levo in desno, pa nikakor mi ne pade ideja, kako bi samo malo zavila inox posodo za olje in pol kila kave. Hmmm, v škatli bi blo najboljše, samo spet ni pri roki dovolj velika, ali pa dovolj majhna škatla. Ja, nič bo treba kar naredit. In tako je nastala emblaža za darilo. Salvet z oljčnim motivom je bil prava izbira.


Seveda je potrebno tudi malo okrasit. Kaj bi pasalo k oljkam? ... in nastala je rožica iz oljčnih listov. Pa še mal trakcev mora viset


In, da notranjost ne bo dolgočasna še ena cvetična dekoracija in čestitka na knjižnem kazalu tudi v stilu oljčnega olja. Po pravici povedano mi je všeč.
Bomo vidli, če bo tudi naročniku - že, ko je hotel "samo malo"

02 februar 2009

Ujeta lavanda

Šivat oz. lomit igle na maminem starem Bagatu sem začela pri davnih 12. letih. Seveda je bil šivalni stroj prepovedana cona. Še danes mi ni jasno, zakaj name prepovedane stvari delujejo kot magnet. Še dobro, da je prišla nona pogosto na obisk in menjala polomljene igle. Tako sem se maminega kreganja rešla. Očetu pa dolgo ni blo jasno kam zginjajo njegove srajce. Čeprav so se meni zdele že zguljene in sem jih veselo predelala v tunike, so bile za njega še kako uporabne. Kaj vse nisem prišila gor: trakce, bunkice, čipke iz mamine kombineže (ajooj), perlice, lesene okraske. Dva dni sem šivala in sestavljala samo za enkratno uporabo. Ker, če si srajco lahko opral, jo sigurno ni bilo možno zlikat od vseh dodatkov.Ampak tisti dan sem bla pa fajerka, saj si o nabavi česa takega lahko samo sanjal, še v Trstu niso imeli.

Z leti pa so izpod šivalnega stroja padale bolj uporabne stvari. Kaj enostavnega za obleč in kar precej garderobe za sina, pustnih mask in hišnih cunjic. Zadnje čase pa se predvsem trudim porabit ostanke blaga, ki sem ga z leti nahrčkala in glavno vlogo imajo vrečke za lavando. In če je že stroj razstavljen, je potrebno narediti malo zaloge.



...pa še cela četica






Ker sem imela lesena stojalca (deli starih stolov,postelj in verjetno se kakšnega odpadnega kosa pohištva) že pripravljena sem dodala še "glavice" napolnjene z polnilom in lavando in nosilček - stojalo za bucke je pripravljeno.



Na koncu pa nastane problemček, kam to spravit. Saj škatel je doma en kup (ne, tega res ne manjka) ampak nobena dovolj velika. Pa sem sestavila skupaj dve škatli od škornjev. Prebarvala, popackala, polepla in zrihtla domovanje vsem narejenim vrečkam z lavando. Hmmm, kako lepo diši, ko odpreš pokrov.

01 februar 2009

Ko bom posušen bom...

Prihaja Valentinovo, spet eden od vsiljenih praznikov. Saj nimam nič proti srčkom, pa izložbe so tako lepe v srčkasti preobleki - moti pa me vsa ostala krama, ki temu sledi. Nikakvi čokolatini po zasoljeni ceni, ki jih dobiš samo zato, ker imajo srčkasto embalažo; rožice, ki se jim drastično dvigne cena, ker nekje vmes visi srček ali pa so zavite v srčkast papir. Sploh pa ne maram, da se me spomnejo samo tisti dan, ko je to napisano na kolendarju.... čeprav, če dobro pomislim ...se me "morajo" spomnit vsaj tisti dan - a ni to grozno. Srčki pa so lepi, ja. In tudi čestitke s srčki so prav srčkane.
Verjetno. ker sem istočasmo iskala idejo za srčkasto čestitko in knjižno kazalo so se moje misli malo zapletle in nastalo je tole:

Ko bom posušen bom knjižno kazalo






Pa še notranjost:

Bolhin bombonček


Bolhin svet podarja za svoj rojstni dan in v čast velikemu številu obiskovalcev čudovit bombonček. Seveda se grebem!