31 marec 2009
Projekt zavesa
Deseti dan
Je pa iskanje zanimivih cvetlic prav zanimivo opravilo. Me je parkrat prijelo, da bi kar sredi ceste ustavla in skočila slikat kaj zanimivega. Se bom s tem iskanjem lepega še ukvarjala. Verjetno je to še zadnja izmed narcis, ki je odprla popek - ta bolj divja sorta, vse ostale njene sestrične so že skoraj odcvetele.
30 marec 2009
Deveti dan
Osnova za izdelavo je oljčna vejica, ki ima dva pravokotna izrastka na osnovno vejo. Te tri veje se oskubijo in ovijejo z listki. Na koncu se stranske veje pritrdi na osnovno v obliki kroga. Zgornji del vej pa naj bi bil v obliki križa. Začetno prepletanje je bilo bolj podobno mučenju listov, ko pa osvojiš princip kar samo steče. Rezultat mi je pa tudi všeč. Pa naj bo to rožica za danes.
Ta bolj pridni pa naredijo venček iz več vejic in je izdelek še bolj bogat in zanimiv.
29 marec 2009
Deveti dan
Sem že razmišljala, da vzamem aparat in grem posikat kako lepo mokro cvetlico, vendar, ko sem odprala okno in me je pošpricalo nekaj mrzlega, sem se odločla, da preživim še kako uro v pižami, no vsaj do priprave kosila. Si vzamem kakšenm dan v letu in imam pižama dan - brez delat, brez mislit, brez slabe vesti. No danes je tak dan. Nekaj žarečega bi tudi danes pasalo, da poživi to turobno sivino.
Bolha je odpotovala in nam pustila lušen bombonček za glodat.
28 marec 2009
Osmi dan
Sedmi dan
...pa mi je zbežal mimo, ampak slikica pa je vseeno...
Bil pa je čuden dan - bila na pogebu in na rojstnem dnevu. Žalost in sreča. Na obojih se pa obilo je in pije in srečaš ljudi, ki jih že dolgo nisi. Vedno pogosteje slišim: še dobro, da je kak pogreb, da se vidimo, porok itak ni več. Žalostno ne...
26 marec 2009
Šesti dan
Med iskanjem zanimivih cvetov (sem skoraj vse kar cveti že poslikala)sem najdla za mojo hišo - par sto metrov stran od stolpnic, kar nekaj špargišč. To so grmički ali skupek vej - kakorkoli se jim že reče - divje šparge. Prvo vidiš vejice z iglicami, potem s pogledom poiščeš kje ta vejica prihaja ven iz zemlje in če vidiš dobro vidiš tudi mladiko. Če pa ne vidiš dobro se spustiš malo nižje. Aha, se že nekaj vidi. Ma kaj je samo ena. Še malo niže....
Opa, zdaj se že vidi. Kolko jih je?
Tisti, ki prvi ugane kolko mladik je v tem grmičku, dobi šopek čez kakšen mesec dni oz. ko bodo mladike dovolj velike za nabirat. Ha, je dober bombonček, a!
25 marec 2009
Peti dan
24 marec 2009
Četrti zimsko pomladni dan
23 marec 2009
Tretji pomladni dan
22 marec 2009
Prvi pomladni dnevi
pomladnim dnevom (in zdržala vsaj 10 dni) poslikala po en cvet na dan. Tako, malo za oko in malo za razgibavanje. Bom prisiljena vsaj do sosedovega vrta pokukat. No, saj poslikat mi je že ratalo, samo do te škatle je predolga pot. Še dobro, da sem ujela v objektiv na prvi pomladni dan, ker z burjo, ki je potem divjala pri nas so vsi cvetovi po tleh.
To pa sigurno nikoli ne bom delala...
Začne se s pripravo ogrodja - olupiš veje jesena ali leske in narediš (če se seveda prej ne zlomi) dva kroga , ter jih pravokotno povežeš. Dolgo vejo "beke" prepoloviš in prepleteš rozeto.
Potem olupiš (če seveda ne počijo) in obdelaš rebra ter jih vstaviš v rozeto.
Nato začneš prepletat z vedno debelejšimi vejemi, ki jih lahko olupimo ali pa ne. Najlepše pa je bilo prepletat srobot, ki ga pa moraš prej skuhat in olupit. In počasi je košara dobila ta pravo obliko in celo uporabna je. Zdaj moram samo še češnje počakat.
Vendar se je prvotna ideja, da bom naredila za pirhe majhne košarice med delom kar hitro zgubila. Veje so pokale, prsti so boleli - sem pirhe takoj vidla zavite v navaden škartoc.
To so pa moje pridne sošolke in večji del košar v nastajanju.
11 marec 2009
Pri nas pa je tako lepo
Na nebu pa so se dogajale čudne stvari. Prvo je bla mavrica, ki ponavadi pride po dežju, zdaj je prišla kar brez dežja. Potem so se ob sončnem zahodu dolomiti prav zlato bleščali in nad Izolo se je bohotil en temen oblak. Ko se je pa pokazala luna - čista fantazija od lepote.
Na današnji dan...
Le kaj se mi je takrat dogajalo?
Pred leti sem se odločla, da si vodim nekakšen seznam dogajanj. Vedno, ko se pogovarjamo, kaj se je zgodilo - se je ista stvar dogajala vsakemu drugače...je blo pred petimi leti...,ma,ne je že 10 let od takrat.... ma kaj govorite je blo predlani.... in to za isto dogajanje. Ja, kaj čmo vsakemu teče čas drugače...očitno. In zato so ti moji zapiski včasih zlata vredni: Torej - marec 2007 -
sobota 3.3. - sejem Abilmente, vikend 16-17-18- s frendicami v terme Olimje, 31.3. srečanje otočka v Podljubelju, vmes žurka na vikendu, sodelovanje na enem sejmu - zdaj sem se pa malo zamislila - stalno nekaj cvilim, da se mi nič ne dogaja in da sem stalno doma. Še slikovni dokaz:
Na sejmu je bilo kot vedno ogromno za videt in se čudit.
Ta dva lepotca, pa sta se prav nastavljala.
Na srečanju, kjer smo praznovali 1. rojstni dan Otoka zakladov smo razdelili Svaljek poezije.
Dolgčas mi pa res ni...
10 marec 2009
Srečanje in priprave
V ponedeljek pridivjam iz službe, na brzino prerežem tulce na pol, (so embalaža za reklemne plakate v trgovinah) jih pobarvam in šibam na telovadbo. Šibam domov, polakiram, ker nimajo pokrovčkov jih naredim iz žaklovine. Izrežem kroge jih namočim v mekol in dodam malo rjave barve, da izgledajo bolj starinski. Seveda posvinjam celo kuhnjo. Oblečem tulce v foljo in nataknem mokre kroge, ter jih zvežem z vrvico. Zalepim še napisane pohvale na tršo podlago, posenčim in ob 2 zjutraj je res čas, da grem spat.
Drugi dan sem skrinji dodala ključavnico in žeblje (naredila iz fimo mase ) še malo popackala z barvo. Ampak nekaj mi je manjkalo. Nekje sem že vidla to kar manjka. Aha, Tim Holz ima nekaj takega - pa menda sem zadnjič kupla nekaj podobnega, takoj obrnit nekaj škatel narobe, pa jebela, saj sem prejšnji teden pospravljala, kje je? Ko je bil moj kotiček že tak, kot da je bomba padla notri sem končno najdla. Pa kaj mi tega treba? Saj je skrinja že tako dobra. Ampak trma je trma in ker sem imela samo dva originala sem naredila mušter in izrezala 10 dodatkov, ki naj bi skrinjo držali skupaj - kao neko okovje. Seveda zamudila telovadbo, ampak danes moram končat vse.
Sestavim še verižice za swap, pa obesek za ključe, pa darilce za organizatorke, pa kuvertice z vsem, kar moram razdelit, pa kakšna vrečka z lavando viška, saj se vedno kakšna dobra duša spomne na mojo hrčarsko virozo.
Popoldne imam tečaj izdelovanja košar , vendar to opišem kdaj drugič. Pridem pozno, pozno in je tukaj že petek. Napolnem moj viola kufer,pa še košaro, pa še eno veliko vrečo, pa še skrinjo zavijem - pa me moj vpraša, če mi priklopi prikolico?
Zvečer grem še na večerjo, smo se stare frendice zmenile, da se parkrat na leto družimo. Tako ali tako se redko čujemo, kaj šele vidimo. Ker po 22 uri itak nimaš kaj počet zunaj, sem prišla domov okoli 1 ure zjutraj, kaj bi blo šele, če bi imele kaj za počet. In... lahko bi šla spat, ampak je blo treba še mal pogledat na forum, pa pasticio za srečanje pripravit...
Pred štarom smo skupno tako napolnile prtljažnik ...
Srečanje je bilo naj, naj dosedaj. Udeleženih kokic skoraj 60, Fikus je pripravila s Kajino pomočjo fantasičen filmček o triletnem delovanju otočka. Kot se za obletnice spodobi smo razdelili malo pohval in jaz sem dobila eno čudovito Kajino stvaritev, ki je bila tako shranjena:
Naša srečanja so vedno bogata s darilci, hrčkanjem, presenečanji in vedno je lepo potem doma pogledat kupček novih, lepih stvari: dobila sem lepo jagodo od Kaje, čudovito naklekljano pupico od Lidočke, Nelya me je presenetla z bunkicami in čipkami, seveda brez kupčka nahrčkanih odtisov štempilk ne gre (le kdaj jih bom porabla) Joži je poskrbela za viola piščančka, pa še rožice mi je dala in miška od Bradačke ima že častno mesto na njeni polici pri meni doma. Dobila sem lepe verižice in obesek za ključe. Naredila škatlico na delavnici z Leo iz trgovine Memoris, ponovno se čudla natančnosti Bojemoje in Petye pri barvanju, skratka dan je bil popoln, kaj češ več!