18 november 2010

Dobre misli


Že v šoli sem imela vse zvezke popisane z verzi, z odlomki iz pesmi, z raznimi mislimi, idejami. Malo preoblikovano besedilo iz takrat modernih pesmi je bilo idealno za šolski spis. Sploh, ko ugotoviš, da tako padajo dobre ocene. Zdaj so mi pa prišli kot naročeni, ko sem dobila idejo, da s tem obogatim vrečke z lavando. Se mi zdi kar dobra dodana vrednost.

17 november 2010

Tudi morske živali dišijo...

...če jih napolneš z lavando. Že nekaj časa razmišljam, da moram ujet sivko tudi v nekaj morskega in ko sem vidla na blogih morskega konjička sem si rekla, da tam notri bo lavanda. Ampak je dobil še družbo ribic, školjke in zvezde. Ki je pa verjetno ne bom več delala - ima preveč krakov in se porivanje materiala v njo maj ne konča. Čeprav tudi rep od konjička ni kar tako.




Čudeži na vrtu

Moj vrtiček se počasi prepušča zimskemu počivanju. Najde se pa še vedno čisto poletni utrinek, ki preseneti v tem letnem času.




Najboljši paradižnik mi je ta. Rumene majhne hruškice. In zakaj ne bi naredila iz njih tudi šalše.
Tukaj je postopek:


Pa še nekaj cvetličnih zgodb.





16 november 2010

Lavanda, Sivka, Lavandin, Budrovka, …

Ne, ni čisto vse eno isto, je pa iz iste družine, pa iz razlićnih držav. Podrobnosti kdaj drugič. Dišijo pa vse lepo. Moj letošnji podvig je bil spravit v trdo zemljo nekaj lavande. Seveda, če jo sadijo vsi, pa jo dejmo še mi. Če nič drugega, bo njiva kakšen mesec lepa. Razmišljam, da si namontiram fotelj pred njivo, da se bom lahko komot predajala lepoti.




Ko je vezna nit dogajanja lavanda, dišavnice in viola barva dobimo take utrinke.



Letos sem dobila nove podnajemnike. Prvo sta potiho prišla mama in ata in kot bi mognil je bila hiša polna otrok. Tri mali vedno lačni kljunčki ne znajo bit tiho in tako izgleda, da jih je v hiši precej več. Zanimivo je opazovat kako se učijo letet. Ni kar tako - iz prve. Cela družina se dere na malega, če se ne upa. In eden izmed njih je bil res revež. Cel dan so se drli na njega, dokler ni sam poletel.
In tako sem uživala cel dan v ležalniku pod gnezdom in opazovala njihove podvige. Saj je bilo to že nekaj časa nazaj, ampak semšele zdaj uredila slike.






15 november 2010

Čas, ki beži

To je bila pa dolga pavza. Marsikaj je šlo s svetlobno brzino mimo. Tudi poletje. A mi bo kdo verjel, da živim cca en kilometer od morja in ga niti s prstom nisem okusila. Pa je bila tu že jesen. Vedno bolj se mi kriči: »Ustavite čas, hočem izstopit! Mogoče se pa moram samo bolje organizirat. Ali pa počakat zimo, menda takrat teče čas bolj počasi (le kje so te zime')

In že ko sem pri času – utrinki iz življenja moje mame. Album je dobila za 70. rojstni dan. S tem sem se po malem ukvarjala zadnji mesec,saj sem za naredit en list porabla več kot pol ure, s tem, da ni všteta priprava slik. Le kaj sem delala tolko časa? Je bilo pa vredno truda. Zadovoljstvo vse poplača.