LJUBEZEN JE V ZRAKU

.. vse brsti, cveti, diši...ptički pojejo... pomlad dobrodošla, vsaj za par ur, ker te mokrote imam dovolj.

Malo za nostalgijo: 

Uporabna žaba

Komandorji bi morali imeti iskalno napravo. Ne moreš verjet kam vse se skrijejo. Pod kavč, pod televizijo, pod kup revij... V glavnem so mojstri skrivanja. Zažvižgaš in on se oglasi, tako bi morali delovat. Samo kaj, ko bi se jih oglasilo enih par. Od tv, radija, klime .... alla bi piskalo. Pa se mi je zdela čisto fajn rešitev, da jim naredim domovanje. Nastala je zelo uporabna žaba z dvema predalčkoma in zdaj je vse na svojem mestu. Recimo, da je tako ....

Sove s sivko

Te sove velikanke je prav luštno delat. No, saj niso prav tako velike, ampak v primerjavi z ostalimi mojimi izdelki so. Zašiješ, obrneš blago in vse stoji prav, tako kot treba. Pri ta malih zašitih izdelkih, pa zaradi preozke odprtine ne moreš obrnit blaga na pravo stran, po možnosti stržeš šive. Ozko zašiti predeli se sploh nočejo obrnit. Jim moraš z zunanje strani pomagat z kakšno ostro šivanko in seveda povlečeš še kakšno nitko zdraven. Skratka, spravit v všečno stanje kakšen mičken izdelek je vedno podvig. 

 Če naredim še malo večje, bi jih lahko imela za blazine ...Evo ideje za naslednji podvig..

Stenska dekoracija

Ko je kos blaga prevelik za naredit vrečko z lavando nastane "stenska dekoracija" za praznike.

Rdeče deklice

Te so ta novoletne . Prave kokice so mi.  So sicer dokaj enostavne za naredit, ampak ko začneš montirat vse dodatke in mini okraske se izdelava zavleče v nedogled. Sploh, če si zamisliš, da bi na mašno pasali  gumbi v obliki zvezdic, ki se ponoči svetijo. In kaj naredim?Privlečem na plano "fimo" kovček in fantazija  začne delovat 100 na uro. Pa nastanejo še srčki, pa pisani gumbi, pa že ko packam porabim še ostanke .... ma, kako se pustim zapeljat...

IZGUBLJENI ČAS

Vsakič, ko začnem zlagat male koščke blaga, (kot sem že omenila, bi jih vsak normalen vrgel stran) se prepričujem, da je to zguba cajta. Prvo moraš pripravit koščke blaga , da so barvno usklajeni, potem izrezat na pravilne oblike in  jih zašit skupaj. Da končna oblika  lepo stoji, moraš vsak zašit košček posebej zalikat. Z dodanim okrasnim šivom, pa še malo utrdiš blago. In tako sem šele v tisti fazi, kjer bi iz ena kosa blaga imela izrezano obliko srca. To je potrebno še zašit skupaj. obrnit blago na pravo stran, poravnat šive ali zalikat, nafilat z polnilom in lavando, zapret odprtino, malo okrasit, dodat trakec za obesit, ki si ga med šivanjem pozabil, dodat svojo "ročno delo" vizitko. .. in recimo, da je srce končano. Ta so malo večja 25 - 30 cm.
Ko pa povem ceno za tak izdelek  me gledajo, ko da vidijo zmaja .....
Res je zguba cajta, ampak so mi všeč! 

Njena malenkost SOVA

Vzameš kroj, prerišeš in opazuješ:
 "to bo pa nekam veliko..."
Izrežeš blago, raztegneš, opazuješ in rečeš:
"to je res veliko..."
Izrežeš še dodatke in ko režeš notranje oko spet rečeš:
 "a ni to oko malo veliko..."
In, ko je končano, sledi:
"ampak, jaz nisem hotela taaakoooo veliko"
 Menda pišejo mere v navodilih. Kaj res? Sovica ima samo 40 za 35 cm, prava sitnica. Moj prvi izdelek narejen iz filca, pa celo ročno obrobljene dele ima. Barve pa..ja to kar sem imela doma.
Saj ni treba povedat, da je polna lavande - sivke, to že vsi vedo.

Torba po moje

Naredila sem že nekaj torb, vendar z nobenim krojem nisem bila popolnoma zadovoljna. Seveda je potem izgled torbe odvisen tudi od materila, od same izdelave, še posebno pa od napak. Recimo, ko imaš že vse zašito skupaj, zadovoljen vstaneš, dvigneš pogled in vidiš zunanji žep na kateren je celotna dekoracija na polički, namesto na torbi. Sicer ne morem razumet, kako se mi lahko zgodi, ampak se?!? In potem sledi paranje, katerega res ne maram in ponovno šivanje. Takrat je najbolje, da vse skupaj za kakšno uro postim na miru. Po vseh popravkih krojev, po napisanem seznamu vrstnega reda šivanja je nastala končno 100% torba - no skoraj. Ima notranji in zunanji žep, ima karabinček za obesit ključe in ima vrečko z lavando-sivko na kateri je moja vizitka. Obesek na zadrgi pa sem nekoč dobila za darilo in je kar sam skočil na torbo.
Zdaj pa na delo, nastati morajo še v drugih izbranih barvah. Za pomiritev razdraženih živčkov pa sem dokončno sestavila že napol narejene toaletke.


Torbi sem hotela dati ime, pa ne vem če paše kaj od tega:  Ustvarjalke in  mačehe ali pa Dekleta z mačeho ali pa Ustvarjati pomeni lepo živeti ali pa Paleta ustvarjanja...


 Le kdo je dal tej lepi roži ime MAČEHA??? 

Mačeha v drugačni kombinaciji: toaletna torbica Spomini v velikosti  24x14cm.

 Zelena dama v velikost 22-12cm

Sove

Že veliko sem jih naredila, ma še vedno so mi simpatike. Za izdelovat in za gledat. Čeprav so narejene vse na isti način, so vedno mal drugačne.

Toaletke

Spet sem malo razmetavala in sestavljala, pa spet razmetavala... Očitno v tem razmetavanju zelo uživam. Toaleteke so velikosti cca 24 x 13 cm in odlično ležejo v torbice. Vase pa posrkajo vse drobnarije, ki jih po torbicah nikoli ne najdemo.

BELA VRTNICA:

FARBANKA:

OGLEDALCE V ROKI POVEJ... 

Sivkina knjigica

Res uživam v iskanju in izmišljevanju, kam bi lahko še ujela lavando. Stvar naj bi imela še kakšen uporabni namen, ne samo, da vržemo v omaro moljem. Je škoda, ker lavanda bolj koristi nam, kakor škodi moljem. In kako so mi zažarele oči, ko sem vidla knjigico iz blaga. Po preračunavanju mer in večkratnem neuspešnem rezanju in prilagajanju kroja je nastala knjigica - voščilnica velikosti cca 11x14 cm z opojnim vonjem sivke. 

Mačkice

Imam mačkomanijo. Lušne so, lepo jih je delat in vsaka po svoje je drugačna, čeprav iz enakega kroja.

Ko te pogledajo plave učke...

Dekleta hvala za vse vaše komentrje, tople besede , pohvale, ki prijetno pobožajo. Je res, da ustvarjam za svojo dušo, vendar je prijetno prebrat  pohvalne besede.


Lušna mi je bila, ko sem jo vidla na sliki. Pa še kroj je imela zdraven. Seveda sem se takoj lotila dela. Prvič sestavit eno tako deklico! Šele, ko sem zrezala kroj sem ugotovila, da bo to precej velika dečva. No, pa naj bo, še vedno jo lahko razdrem, če ne bo OK. Ni mi sicer jasno zakaj imajo roke in noge še enkrat tolko blaga kot so v resnici dolge. Ma si nisem delala prevelikih problemov in sem to enostavno odrezala. Čeprav bi vseeno želela vedet, kaj bi morala narediti s tistim viškom. Začuda so oči ratale v prvo. Kisel nasmešek pa sem naredila, ko sem ugotovila, da za obleko sploh ni kroja. Sicer neki kvadrati so bili narisani, ampak res nisem vedla kaj z njimi počet. Kljub temu je na koncu nastala velika (skoraj pol metra) viola deklica s šopkom lavande v naročju.


Prsti pa...  če bo mojster delal vajo,bodo nekoč tudi prsti podobni prstom...

Srčkasto...

Vedno sem občudovala zašite pupice, z lepimi plavimi učkami in bila prepričana, da to pa ni mogoče s prosto roko narisat. Zato se tudi v take podvige nisem spuščala. Zadnjič sem pa eno rožico, ki se mi je zdela dolgočasna, malo okrasila z laski, pa z dvema pikicama in zadeva je postala podobna obrazu. Seveda, človek dobi  takoj korajžo in sem se preizkusila v naslednjem podvigu. Obrazek mi je všeč, na prstih pa bo treba še delat. Razen, če ne bom izbrala lažje varjante in jih sploh ne bom delala.

Ko mačke lovijo miši

Mineva me popraznična lenoba. Mi je ta "chi fa meno" (kdor dela manj) pošteno zlezel pod kožo in me ni hotel zapustiti. Edino, kar je bilo koristno je to, da sem se med sprehajanjem po netu zaletela v nekaj zanimivih navodil in izdelkov.  Evo, za začetek sem naredila mačjo in mišjo družino. Enostavno in dokaj hitro zašito dokler nisem začela sestavljat oči in ostale obrazne dekoracije. Se je pa trud splačal, Mi gre kar na smeh, ko jih gledam. Seveda so napolnjene tudi z lavando in dišiijooo.

In srečna dobitnica je ......

Ura je dvanjstkrat zakukala in čas je, da izžrebam srečnega dobitnika. Listke z imeni sem zmečkala,jih dala v škatlo in stresla na tla. Nagrado dobi tisti listek, ki se je skotalil najdlje od ostalih. Ker pa so se od kupčka odmaknili trije listki, sem se odločla, da podelim tri srčka. Najdlje se je odkotalil listek z imenom 


Mil, ki dobi večji srček v viola barvi, 
Marjeta, dobi manjši srček v sončnih bavah, 
Alenka pa dobi mali srček, ki sicer ni kičimiči, ampak čisto kulturno rdeč. 


 Zdaj pa mi pošljite naslove, da lahko pridejo dišeči srčki do vas.


Vsem ostalim se pa lepo zahvaljujem, vaše misli  bom shranila, ker vedno pridejo prav za moje vrečke.