Saj ni res! Pa je!

Dekleta hvala vam za vse lepa voščila, ki ste mi jih v teh dneh poslale. Je lepo vedet, da imaš virtualne prijatelje, ki presegajo virtualnost. 

Ob vsakem praznovanju se spodobi, da je prisotna tudi torta. Mal me je zvilo, ko sem si ogledala cenike tovrstnih dobrot in se odločila, da jaz to znam sama. Seveda je bilo nekaj noči preživetih s stricem googlom. Iskala sem nekaj preprostega, enostavnega za naredit, ker nimam prav dosti prakse z okraševanjem tort. Prečekirala sem nekaj forumov, predelala dolge debate kako se obnaša maslo, pa kako deluje čokolada, kje se nabavi ticina masa in končno se podala na delo. 
Nastale sta dve torte, na katere sem bila prav ponosna, kljub številnim napakam. Za prvo sem naredila mašno, s katero sva se nekaj dni kregale. Ticino maso sem pobarvala v viola barvo in oblikovala v mašno. Podložila s papirnato brisačo, da ob sušenju ohrani obliko. Po par dnevih se je masa posušila in sem odstranila papirnato podlogo. In pustila mašno pri oknu. Ker pa masa takoj povleče vlago, sem najdla naslednji dan en kupček sesedene mase. In  je bilo potrebno  vajo ponovit. 

Je že res tako, 

da vaja dela mojstra, 

če mojster dela vajo... 

...in napake. 

Že ko sem imela malo več ticine mase sem se preizkusila v izdelovanju rožic. In za prvič si omislila mačehe. Končni izdelek mi je bil všeč in je končal na drugi torti. 
Ampak kaj napisat sam sebi na torto? 
No, napis SAJ NI RES! PA JE! je vsaj marsikoga nasmejal. 
Pa še istega  sem izkoristila za obe torti.

In končno je prvega dela praznovanja konec. Če bi drugi del do novega leta prespala, ne bi imela nič proti. 
Saj duša hoče, le telesu se ne da več!

Odkleni svoje sanje

Tudi mene je doletela ta okrogla. Kako se počutim? Hvala, dobro. 
Dvoje misli sta se mi te dneve prepletali po glavi: 
...kako grozno so bili stari tisti pri pedesetih ko sem bila mlajša! 
...vse možnosti imam, da živim še enkrat tolko...je to dobro ali slabo? 

  Ne vem. Vem pa, da je vedno tako, kot si naredimo sami. 

Življenje je potovanje.

Naj bo prijetno in razkošno

skozi najlepše pokrajine

in ne le hitra vožnja 

do zadnje postaje

(Kerševan)

Ko sem izdelovala vabila za na praznovanje sem pomislila na čas, ki prehitro beži in kaj vse so mi v teh letih spremenili.  Nekaj simbolike sem uspela sestavit ... če dobro pogledaš je na sredini ure čarovnica, pa napis ... Na zadnji strani pa čisto preprosto vabilo.

Ideja s ključem, ki odklepa sanje se mi je zdela kot nekakšno voščilo, ki ga lahko uporabim za več namenov. 
Vsi gosti so dobili steklenico lavandinega - sivkinega hidrolata okrašenega s sanjeodklepajočim ključem.

Prtički na mizi pa so imeli svoje žepke in vsak gost je svoj srček lahko odnesel domov. 

Stenska dekoracija

Ko je kos blaga prevelik za naredit vrečko z lavando nastane "stenska dekoracija" za praznike.

Voščilnica

 Pa sem spet malo reciklirala. Krivec za to je bila zadrga odrezana iz trenirke, katero sem že nekaj časa prestavljala po mizi. Prav klicala je, da naj jo nekam vtaknem.  Še malo platna in narejene rožice iz koškov blaga, nekaj mašnic in čipk in  nastala je naslovnica voščila. Ta pa diši po kavi, ker so čipke barvane s njo.

Velika voščilnica

Začelo se je tako, da sem naredila iz kartona angelske peruti, katere naj bi uporabila kot podlago za en napis. Ker mi je sam karton deloval pusto, sem peruti oblekla v kos zavese. Pa je bilo vse skupaj še slabše in je končalo v enem kotu. Pa mi čez nekaj časa, ob iskanju nečesa drugega, pade pod roke. In ker sem že imela nekaj dodatkov na mizi sem začela sestavljat: pobarvana gaza v kavi, en kos čipke, ki je bila ravno preveč velika in preveč majhna, da mi je prišla prav drugje, iz koščkov zaves narejene rože, listi iz ostankov bombaža, malo patinirano z blazinicami za žige, napisano na trše platno in zalepljeni dodatki, kateri naj bi simbolizirali napise:
prijateljstvo - angelska krila, 
ljubezen - srce, 
zdravje - sonce, 
čas - polž (sa malo mašte rata iz tistega zmazka polž), 
užitki - tu mi je zmanjkalo idej in materiala, pa sem dala metulja. Saj je užitek gledat metulje na cvetovih, a ne?
sreča- tu bi pa morala biti pikapolonica, ampak ker je bil narejeni kupček bolj podoben gosenici ....
Vsi simboli so narejeni iz papirja. 
Za čestitko je malo preveliko, bi rabla kuverto 45 x 45 cm.
Pa če to ni ta prava reciklaža !

Rdeče deklice

Te so ta novoletne . Prave kokice so mi.  So sicer dokaj enostavne za naredit, ampak ko začneš montirat vse dodatke in mini okraske se izdelava zavleče v nedogled. Sploh, če si zamisliš, da bi na mašno pasali  gumbi v obliki zvezdic, ki se ponoči svetijo. In kaj naredim?Privlečem na plano "fimo" kovček in fantazija  začne delovat 100 na uro. Pa nastanejo še srčki, pa pisani gumbi, pa že ko packam porabim še ostanke .... ma, kako se pustim zapeljat...

Srček kar tako

Tudi to se zgodi, da iz ponečedka  nastane nekaj zanimivega. Ker mi peruti za angela niso bila všeč sem se malo poigrala z dodatki in nastal je srček s peruti z modrostjo: 

"življenje si krojimo sami, začinijo ga drugi."

Mucke in mačke in mačkoni

Če vonj zbledi, jo samo malo 

pomečkamo in spet  vse diši,

v nas dobro voljo oživi,

moljev blizu hiši ni!

Diplomiran pomorc

On je praznoval "diplomo", njegova draga rojstni dan.  Jaz pa lahko samo rečem:

Čestitam sine, mami se je odvalil en  kamenček.

Novo leto je rdeče zlato

Kot pri vsaki stvari tudi pri okraševanju doma mi je všeč, da je vsako leto malo drugače. Ko se mi dalo narediti cele akcije v stilu: žaga - gozd- nekaj iglastega - popikana - srbi - usran avto od iglic - par dni čiste lepote v stanovanju - opazovanje usihanja in nabiranja praha tam nekje do pusta - polno stanovanje iglic - popikana - srbečica..., sem zadevo poenostavila. Iz lesa naredila trikotnik, dve vejici, tri roza bunkice, eno mašno in uallla novoletna jelka je visela na zidu.  Strašno sem bila ponosna na mojo mojstrovino. Pa pride družba mladičev - prijateljev od sina in se seveda pohvalim. Sem dobila hladen tuš - so me čudno pogledali in rekli: NOVO LETO MORA BIT RDEČE ZLATO!

Kakšna čudna mladina!

In rdeča so tudi darilca za moje otočanke s katerimi se preporedko dobimo na klepetu.

                                         

                               

Angeli

Letos sem obsedena z angeli. Res, da so krive delavnice na katerih izdelujemo angele v različnih tehnikah, vendar se mi zdi, da jih vidim povsod. Prejšnji vikend sem bila na čudovitem izletu na Dunaju. Baje so tam prepovedali reklamiranje dedka mraza, ker je to uvožen artikel. In prav nič ne manjka, ker je vse tako okusno okrašeno z drugimi prazničnimi figurami. Ogromno uporabljajo naravni material, reciklirajo in seveda angelčki so zelo uporabna tema.
Ena od zelo izvirno okrašenih izložb. Če nimate kam z baratolami:

Kako malo je potrebno, da pričaramo prijetno vzdušje. Pred vsemi bolj obiskanimi palačami je postavljen krog s stojnicami, kjer prodajajo izdelke domače obrti (no tukaj bi lahko bili bolj izvirni) in diši po punču, kuhanem vinu in klobasah. Mamljivo...  Spet sem bila prijetno presenečena, ker ne uporabljajo plastike. Pijačo dobiš v kozarčku z reklamnim napisom. Res, da plačaš dva Eura več, vendar kozarec lahko odneseš domov ali pa ti ob vračilu povrnejo denar.
V takem okolju ima tudi brule boljši okus....

To so pa moji srčni angeli. Srček je napolnjen z lavando in seveda dišiiii.

Sladko

Pri nas se redko zgodi, da lahko s šalico toplega čaja v roki, gledaš  skozi okno in opazuješ veverico, ki skače po snegu. Čeprav piha skozi najmanjšo špranjo ledini mraz je občutek prijeten. Le za popolnost trenutka manjka nekaj sladkega. Nekaj dobrega, nekaj ... s privdihom poletja.

Čeprav so me kulinarične mojstrovine z dodatkom lavande, do sedaj pustile hladno, so ti keksi fantastični.  Sploh, če se zmotiš in daš malo preveč masla ..... se topijo že v roki.

Košarica pa bi morala samo še dišat skozi ekran ....

Dobrodošli

Kaj dati za darilo osebi, ki vedno pravi, da ni potrebno nič. Je zadovoljna samo, da nas vidi.  Štos, da sem ji lepo zavila škatlo in notri dala "nič " sem že naredila. Je bilo vredno, že zaradi izraza na obrazu, ko je iskala darilo in pogleda, ko sem ji rekla, da si je zaželela "nič" in to tudi dobila. Tokrat pa je bila ravno v prenovi stanovanja in se mi zdelo nekaj takega za dobrodošlico na vhodu kar primerno. Upam, da je tudi njej všeč.

Evo, ga imamo tudi mi. Cel popoldne že naletava. Seveda kot se za primorske razmere spodobi - je ta moker, nikakav, pol dež pol sneg, ena sam ogromna brozgasta luža. A kako je šele zanimivo, če ponoči to zmrzne. Naredi pa takšen kažin, kot da ga je na metre.  Sem že srečala en avto obrnjenega na bok in sem takoj zavila proti domu. Sigurno je sigurno.

V jutranjih urah .... da ga je bilo kdaj tolko se ne spomnem

Obletnice, take okrogle, debele ...

Prijateljica je praznovala okroglo. Za "euroshrambo" sem pripravila čestitko v obliki harmonika knjige. Zelo priročna, pa še kuverto sem prekrila s čokoladicami v obliki everčkov, da je bilo bolj zanimivo.

Angelsko dišeče

Pa je šlo mimo poletje, pa tudi jesen z prijetnimi toplimi dnevi z neverjetno hitrostjo polzi mimo... in vedno bolj mi je všeč verz: 

 "PRIDI ČAS, POČUTI SE KOT DOMA!" 

 Še dvakrat se obrnem in prazniki bodo trkali na vrata. Seveda, si obljubljam, kot vsako leto, da tokrat me pa ne bodo presenetili, tokrat pa bom vse prej pripravila. Ja,no, mal mi gre na smeh, ker že v naprej poznam scenarij: vse bo zadnji trenutek. 
 Nekaj pa le ne bo tik pred zdajci. V društvu Anbot smo si omislili, da mi presenetimo praznike in si pripravimo angelčke, izdelane v različnih tehnikah. 

 Vabim vse, da se nam pridružijo na delavnicah 

vsak ponedeljek od 17. ure dalje v prostorih bivše trafike na Tartinijev trgu v Piranu.

29.10.12 bo dišeče prijetno. Naredili si bomo dišečega angela iz blaga. Prispevek je 5 everčkov.