Srečanje in priprave

Bolj kot se je približevalo srečanje Otoka zakladov vedno bolj napeto je bilo. Še pet dni pa še vedno nič narejeno. Vedno vse zadnji trenutek - samo tudi trenutkov zmanjkuje - narediti pa moram še vse pohvale za naše zaslužne otočanke.
V ponedeljek pridivjam iz službe, na brzino prerežem tulce na pol, (so embalaža za reklemne plakate v trgovinah) jih pobarvam in šibam na telovadbo. Šibam domov, polakiram, ker nimajo pokrovčkov jih naredim iz žaklovine. Izrežem kroge jih namočim v mekol in dodam malo rjave barve, da izgledajo bolj starinski. Seveda posvinjam celo kuhnjo. Oblečem tulce v foljo in nataknem mokre kroge, ter jih zvežem z vrvico. Zalepim še napisane pohvale na tršo podlago, posenčim in ob 2 zjutraj je res čas, da grem spat.

Torek. Zadovoljna, ker tulci dobro izgledajo me vedno bolj mika ideja, da jih spravim s skrinjo. Saj paše k otoku zakladov in k ideji, da se oblečem v gusarja pri podelitvi. In začnem razbijat škatole bližnji in dalji okolici: Kdo ima skirnjo? Ja, no, odgovor: če je nimaš ti? mi je dal mislit. Skok v trgovino s cigareti - une ta visoke škatle so super, malo trši , kompakten karton bo kot naročen. Tle sem malo izkoristla možeka (je glih imel moralnega mačka, pa ni blo nič godrnjaja - ma to se ne da, ma je pretrdo, ma je premehko, ma je....) in je v eni potezi nastala oblika skrinje. Uspelo mi jo je še polepit z zmečkanim papirjem in popackat s temperami. Uspela sem narediti še napise na tulce in spet je kazalec na uri stal v nekem čudnem jutranjem položaju.

Drugi dan sem skrinji dodala ključavnico in žeblje (naredila iz fimo mase ) še malo popackala z barvo. Ampak nekaj mi je manjkalo. Nekje sem že vidla to kar manjka. Aha, Tim Holz ima nekaj takega - pa menda sem zadnjič kupla nekaj podobnega, takoj obrnit nekaj škatel narobe, pa jebela, saj sem prejšnji teden pospravljala, kje je? Ko je bil moj kotiček že tak, kot da je bomba padla notri sem končno najdla. Pa kaj mi tega treba? Saj je skrinja že tako dobra. Ampak trma je trma in ker sem imela samo dva originala sem naredila mušter in izrezala 10 dodatkov, ki naj bi skrinjo držali skupaj - kao neko okovje. Seveda zamudila telovadbo, ampak danes moram končat vse.


Sestavim še verižice za swap, pa obesek za ključe, pa darilce za organizatorke, pa kuvertice z vsem, kar moram razdelit, pa kakšna vrečka z lavando viška, saj se vedno kakšna dobra duša spomne na mojo hrčarsko virozo.

Uredim gusarsko obleko, ki sem si jo zašila pred davnimi leti za normalno jakno - (brez papige) Gumbe šivam kar s toplo silikonsko pištolo, ni časa, je že tema. Na klobuk zalepim lastiko za delat čope, iz katere visijo laski, namesto smrtne glave zataknem škarje, svinčnik in iglo, papigi dam v kljun uhan in gusar ustvarjalnega otoka je pripravljen. In je že četrtek zjutraj.

Popoldne imam tečaj izdelovanja košar , vendar to opišem kdaj drugič. Pridem pozno, pozno in je tukaj že petek. Napolnem moj viola kufer,pa še košaro, pa še eno veliko vrečo, pa še skrinjo zavijem - pa me moj vpraša, če mi priklopi prikolico?

Zvečer grem še na večerjo, smo se stare frendice zmenile, da se parkrat na leto družimo. Tako ali tako se redko čujemo, kaj šele vidimo. Ker po 22 uri itak nimaš kaj počet zunaj, sem prišla domov okoli 1 ure zjutraj, kaj bi blo šele, če bi imele kaj za počet. In... lahko bi šla spat, ampak je blo treba še mal pogledat na forum, pa pasticio za srečanje pripravit...

Dan D.

Pred štarom smo skupno tako napolnile prtljažnik ...


Srečanje je bilo naj, naj dosedaj. Udeleženih kokic skoraj 60, Fikus je pripravila s Kajino pomočjo fantasičen filmček o triletnem delovanju otočka. Kot se za obletnice spodobi smo razdelili malo pohval in jaz sem dobila eno čudovito Kajino stvaritev, ki je bila tako shranjena:

Naša srečanja so vedno bogata s darilci, hrčkanjem, presenečanji in vedno je lepo potem doma pogledat kupček novih, lepih stvari: dobila sem lepo jagodo od Kaje, čudovito naklekljano pupico od Lidočke, Nelya me je presenetla z bunkicami in čipkami, seveda brez kupčka nahrčkanih odtisov štempilk ne gre (le kdaj jih bom porabla) Joži je poskrbela za viola piščančka, pa še rožice mi je dala in miška od Bradačke ima že častno mesto na njeni polici pri meni doma. Dobila sem lepe verižice in obesek za ključe. Naredila škatlico na delavnici z Leo iz trgovine Memoris, ponovno se čudla natančnosti Bojemoje in Petye pri barvanju, skratka dan je bil popoln, kaj češ več!