Ujeta lavanda

Šivat oz. lomit igle na maminem starem Bagatu sem začela pri davnih 12. letih. Seveda je bil šivalni stroj prepovedana cona. Še danes mi ni jasno, zakaj name prepovedane stvari delujejo kot magnet. Še dobro, da je prišla nona pogosto na obisk in menjala polomljene igle. Tako sem se maminega kreganja rešla. Očetu pa dolgo ni blo jasno kam zginjajo njegove srajce. Čeprav so se meni zdele že zguljene in sem jih veselo predelala v tunike, so bile za njega še kako uporabne. Kaj vse nisem prišila gor: trakce, bunkice, čipke iz mamine kombineže (ajooj), perlice, lesene okraske. Dva dni sem šivala in sestavljala samo za enkratno uporabo. Ker, če si srajco lahko opral, jo sigurno ni bilo možno zlikat od vseh dodatkov.Ampak tisti dan sem bla pa fajerka, saj si o nabavi česa takega lahko samo sanjal, še v Trstu niso imeli.

Z leti pa so izpod šivalnega stroja padale bolj uporabne stvari. Kaj enostavnega za obleč in kar precej garderobe za sina, pustnih mask in hišnih cunjic. Zadnje čase pa se predvsem trudim porabit ostanke blaga, ki sem ga z leti nahrčkala in glavno vlogo imajo vrečke za lavando. In če je že stroj razstavljen, je potrebno narediti malo zaloge.

...pa še cela četica






Ker sem imela lesena stojalca (deli starih stolov,postelj in verjetno se kakšnega odpadnega kosa pohištva) že pripravljena sem dodala še "glavice" napolnjene z polnilom in lavando in nosilček - stojalo za bucke je pripravljeno.



Na koncu pa nastane problemček, kam to spravit. Saj škatel je doma en kup (ne, tega res ne manjka) ampak nobena dovolj velika. Pa sem sestavila skupaj dve škatli od škornjev. Prebarvala, popackala, polepla in zrihtla domovanje vsem narejenim vrečkam z lavando. Hmmm, kako lepo diši, ko odpreš pokrov.