Pravljični dan je bil namenjen vrtnicam, V sklopu 6. festivala vrtnic sem si ogledala vrt starih vrtnic burbonk pri frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi gorici. Pri vstopu v vrt sem dahnila samo en globok VAUUUUU. Čeprav je bila večina cvetov že odcvetelih se je vrt še vedno bohotil v vsej svoji lepoti. Meni najlepša je bila Gipsy Boy (na sliki) čeprav se tudi ostalih ne bi branila. Čudovita paša za oči in še bolj čudovite vonjave.
Malo manj je bilo navdušujoče vrtnično kosilo. Žal se naši gostinci v večini primerov še vedno ne potrudijo.
Če že prideš na takšen meni, bi vsaj na mizo dali vrtnice. Na krožniku si jih itak moral s povečevalnim iskat.
Seveda grejo pametni ljudje razočaranje tolažit v naslednjo restavracijo. Sladoled in štrukelj z priokusom vrtnic sta bila pohvale vredna.
Gipsy boy
Prvič sem vidla banano s tako velikim cvetom oz. malimi bananicami.
Ko si že rečeš, da več kot to ne moreš doživet se znajdeš sredi pravljičnega vrta Romantika v Solkanu. Ga. Marinka nas je popeljala med svojimi vrtnicami, trajnicami, med travami in rožicami, kotički za sproščanje in kotički za uživanje.
Na ne prav velikem košku zemlje je združeno vse kar je lepo. Ko bom velika bom imela tak vrt!
Za konec smo dobili še poslastico in nas je g. Edi Prošt, pobudnik zbirke vrtnic burbonk na Kostanjevici in strokovni vodja festivala povabil na ogled svojega vrta. Pravijo, da ima okoli 300 vrtnic, sam je sicer bolj skromen in zatrjuje, da jih nima preštetih. Skoraj mu vrjamem. Kot poslastica pa slika ene izmed še redkih primerkov prve slovenske vrtnice Prešeren.
Evo je, ta je moja preferita Bleu magenta. Ta na sliki je iz vrta Romantika, jo pa v moji skromni zbirki imam tudi jaz. Sicer še v loncu, ker mi je tako všeč, da jo enostavno ne vem kam dati. Najraje bi jo imela v dnevni.
Ta lepotica po imenu Pierre de Ronsard ali Eden rose88 pa je na seznamu za mojo zbirko. Menda ima, poleg lepote, same dobre lastnosti
Ponovitev dišav pa sem doživela doma, ko sem na kup stresla nabrane lističe ...še danes vse diši....
