Sem se pa zamislila nad tem, kako se lahko eno prijetno opravilo spremeni v mučenje. Kaj je krivo, da sem še pred letom dni z veseljem prišla na delovno mesto, vse v prijetnem vzdušju opravila, celo skalnjak pred pisarno so vsi mimoidoči občudovali. Kljub obilici dela sem našla trenutek za poščipat plevel in zalit. Zdaj, pa, ko je na pol manj dela je ta skalnjak pokopališče posušenih rastlin in približno tako izgleda vse ostalo.
Je kriva zamenjava vodilnega, sem kriva jaz, sem ratala bolj lena? Je mogoče kriv EMŠO? Verjetno je vse po malem razlog. Je pa odnos lastnika-vodilnega naravnan tako, da človeka pripelje do faze "chi fa meno" (kdo da manj).
In tako po masa letih, ko je marsikaj funkcioniralo zaradi tvojega dela se naenkrat v ta istem okolju počutiš kot en kup gnoja... seveda, če pa dobivaš kritiko, da ne znaš govorit po telefonu, vse kar narediš ima naenkrat kakšno napako, non stop poslušaš kritike na vse in vsakega... naporno.
... in tako veselje do dela zamenja apatičnost, ravnodušnost... bulim v temo računalniškega ekrana ...
Ja vem...naredi nekaj...mogoče bi mogla oživet skalnjak...za začetek... zame...za mojo dušo.
Res žalostno, kot bi brala zgodbo iz svoje službe( no, nimamo skalnjaka). Tudi pri nas se je v letu in pol vse spremenilo, nova "lada" in takoj nič več ni dobro, pa delaš še več in dlje,.....Kam to pelje?Kaj bo z nami?Hvala bogu, da imamo ustvarjanje in otoček, to me drži nad vodo, oz. daleč od norišnice:):):)
OdgovoriIzbrišiIn upamo na boljše čase,....
Me kar stisne, ko vidim, koliko nas je nesrečnih v službi. Najbolj žalostno je, da tam pustimo največji in najbolj ustvarjalen del svojega dneva, ki nas tako izčrpa, da uničujemo še preostanek.
OdgovoriIzbrišiLetos sem si privoščila dolg dopust (le kdo mi bo rekel hvala, ker vedno puščam lanski dopust) in presenečeno opazujem, kako popolnoma drug človek sem: polna energije, nič utrujena, nasmejana, dobre volje, polna idej... Ni fer, da si dopustim, da ostalih 47 tednov na leto nisem taka. Bom letos poskusila drugače.
Ti pa kar uredi skalnjak: ne za druge, temveč zase, za svojo dušo. Nekdo mora začeti spremembe, morda boš s tem dala nekomu drugemu voljo in energijo, da še on naredi nekaj dobrega in krog se bo začel.
Bo treba začet s skalnjakom :) ostalo bo prišlo nazaj :)
OdgovoriIzbrišio Dodo, takšne se te pa ne spomnem, vedno si bila optimistka, polna energije.... žalostno, da te nekdo pripravi do tega, ne daj se!!!!!! škoda ker sva izgubile stike... btw...ni treba preveč razmišljat, nisva bile zelo blizke, poznale sva pa se.
OdgovoriIzbrišijaz v skritem kotičku mojih misli vem zakaj je tako, še predobro vem, kaj je to spremenilo, res je vse v naši glavi, jaz sem našla ustvarjanje, potlej pa je tako težko priti na delovno mesto, na katerem ni pravega zadovoljstva, zmeraj manj, pa nič ne ukrenemo, kar čakamo, da se bo samo sesulo, res včasih ni bilo tako, čeprav so bile vse sorte krize, pa včasih nismo rekli tko nobel "recesiji", a bilo je mogoče še slabše kot sedaj... nekaj bi se moralo zganiti, a dokler čakamo, delajmo - kar nas veseli... drži se ... topel objem I.
OdgovoriIzbriši