Je rjavo oker kafetasti

Še vedno se ukvarjam s koščki blaga. Iz nežno rjavo oker kafetastih odtenkov je nastal srček. Broška narejena iz ostankov zaves pa pade gor kot tata na mamo. Seveda tudi diši po lavandi.

Črno bele toaletke

Te so take - urejene zmetanke. Med premetavanjem mojega blaga mi je padel pod roke en zanimiv kos blaga. Tako se je začelo sestavljanje koškov, ki so na koncu postale toaletke. To je eno tako lušno delo, meni prav pisano na kožo. Pospravljanje, ki takemu zlaganju koškov sledi mi pa ni preveč všeč.

Prazniki so minili

Končno so zadnje stojnice zaprle svojo ponudbo, okraski izginjajo nazaj v zaprašene škatle. Nič več ni vonja po cimetu, kuhanem vinu in pecivu. Zunaj prijetno sije sonček in kliče pomlad.

Mi je pa šlo na smeh, ko sem pospravljala moje dišeče snežake. Namreč, ko jih je opazoval en mladenič je izjavil: "ta ki jih je delal je sigurno poslušal Fink Floyde." 

Sožalje

Ponavadi nimam problema z idejami, ko moram nekaj sestavit. Zaustavi se pri izdelovanju sožalnice ali žalne kartice, pri izrekanju sožalja in kar koli je v vezi  s takim žalostnim dogodkom. Da o pripravi primernega besedila ne govorimo.
Ker pa so tudi taki dogodki del življenja sem z muko sestavila skupaj sožalnico, ki je imela predalček za zbrani denar, katerega smo dali namesto sveč ali rož.

Venčki, ki to niso

Pozimi je mah ena redkih zelenih rastlin v našem gozdu. Tako lepo je hoditi po njemu, ker je od vlage prijetno mehek. Seveda si ga vedno privlečem nekaj v bližino hiše in iz njega naredim dekoracije ali pa oblečem lonec za rože. Včasih ga samo položim med grmičke v vrtu in izgleda, kot da je prišla pomlad.
Tokrat sem sestavila "obeske" za na vrata za novo leto - lahko pa tudi za vsak dan. Saj nam vedno pride prav malo sreče.

Venčki

Že nekaj časa sem prekladala stiroporne obroče po hiši, brez ideje kaj bi iz njih načarala zanimivega. Kot vedno, naenkrat udari kot strela z jasnega in malo trakcev naokoli, malo zvitih tako, malo drugače in stiropor je obdelan.
Ma še vedno so mi najbolj všeč  naravni- iz storžev.

Naj vam bo lepo

Kot ponavadi spet nisem odposlala nobene čestitke. So bile sicer že narejene, izbrane, pripravljeni naslovi... Kakšno pametno opravičilo pa naj se zdaj zmislim? Seveda! Časa je zmanjkalo.


Pošiljam pa tukaj eno lepo voščilo vsem, še posebej tistim, ki ste mi poslali čudovite čestitke, prijetna sporočila in še marsikaj lepega.


Napisala ga je prijateljica, ki obvlada to umetnost.

Ko se bliža novo leto

Začelo se je takoj ko je minila euforija prejšnjega novega leta. Seveda z obljubo, da drugo leto pa ne bo tako. Ne bo vse zadnji trenutek, ne bo norenja tik pred zdajci, ne bo neprespanih noči.  Ne bo!!!

Maček Muri

je dobil bratca in sestrico in kot se za moderne mačke spodobi še en kup garderobe za preoblačit. Nečakinja pa še vedno ne ve kateremu bi se odpovedala in ga nesla za domačo nalogo v šolo.

A mi rabimo tako velik avto?

Ko smo pred leti kupovali nov avto sem imela na izbiro "navaden" avto, enega z mal večjim portapakijem in enega z veeeelikim portapakijem. Seveda sem se postavila pred največjega in ko me je dragi vprašal, če mi sploh rabimo tak avto sem odgovorila: "Ne, ampak tega bomo vzeli!" Sem že vedla zakaj.
Namreč tako izgleda moj avto, ko odhajam na  srečanja, na sejme.... še premajhen je.

Vrečke za plastične vrečke

Zelo uporabna stvar v gospodinjstvu. Pa še dobra ideja za darilo.

Na vrsti so toaletne torbice

Makovnica je ta!  Prav zanimivo je dajat imena stvarem. Čeprav je nastala iz vrtnice, je roža podobna maku. Začelo pa se je, ko  sem pospravljala škatlo z umetnim cvetjem. Po koncu čistke najdem na  tleh en popek vrtnice. In  sem ta popek par dni prekladala sem ter tja. En dan ga odprem, zmečem stran vse plastične dele in pade ideja. Vzamem kos črnega blaga in začnem šivat. No , rezultat je tukaj.

Toaletke...čipke...trakci...

Vedno, ko spravim kakšne papirje v torbico, privlečem ven zmečkanke. Od sedaj naprej ne bo več tako. En dan sem se razjezila in si naredila mapice. Ta velike sem prerezala na pol, jih malo otrdila, zdekorirala in sedaj je v borši red med papirji.

Spet sem malo uživala v razmetavanju mojih čipk in nastala je še ena baročna toaletka.

Vrečka za vrečke

Je komentiral moj dragi: "a zdaj, ko ne bo več najlon vrečk, greš ti šivat vrečko za njih!"  Še nekaj časa bodo v obtoku in do takrat bodo imele svoje domovanje.

V objemu kovinskega sjaja

Te kovinske zmetanke so me čisto prevzele. Sem opazla, da bolj ko tehnika zahteva razmetavanje materiala bolj mi je všeč. Zato pa porabim več časa za pospravljanje kot za ustvarjanje. 


Nastala je še ena čestitka, lahko bi rekli ovitek za čestitko. Je velikosti A4 in narejena kot mapa, tako, da lahko nova lastnica spravi tudi kakšen papirček notri. Na eni strani je prostor za kupon, ki ga je dobila za rojstni dan, na drugi pa na harmoniko narejen pregib.