A NI FANTASTIČNO?

Kje: Piran

Kdaj: vsako četrto soboto v mescu od aprila do septembra in decembra,

Kdo: društvo Anbot

za cvetlično ponudbo skrbijo Marina, Metka in Doris

V ZNAMENJU VIOLA BARVE ...

Vse se vrti okoli viola.....

Kar nekaj prijetnih dogodkov je popestrilo zadnje leto, to je samo nekaj utrinkov.

 

POVRATEK

Celo leto se je zavrtelo od zadnje objave in med tem časom se je kar dogajalo. Novoletna zaobljuba je bila samo ena: POSPRAVI VSE!

Začni pri glavi, potem stanovanje, omare, ustvarjalni kotiček z materialom, vrt in vrtna lupa..... no začela sem pri fotkah, ki še od predlani čakajo v mapi "uredi v picasi" . Pa da vidimo, kaj sem naredila v tem letu:

- voščilnica in darilo za poroko

Oba sta dobila škatle polne srčkov iz blaga z lavando - sivko. On srčke rdeče,roza in viola (ženske) barve, ona pa srčke "moške barve". Vsak večer si morata zamenjat en srček tako, da ne pozabita, da se imata rada.

- voščilnica za rojstni dan

- pa še ena

- obnovljena miza

- šiviljski kotiček ni bil kaj preveč aktiven, glih da ne pozabim šivat

Uporabna žaba

Komandorji bi morali imeti iskalno napravo. Ne moreš verjet kam vse se skrijejo. Pod kavč, pod televizijo, pod kup revij... V glavnem so mojstri skrivanja. Zažvižgaš in on se oglasi, tako bi morali delovat. Samo kaj, ko bi se jih oglasilo enih par. Od tv, radija, klime .... alla bi piskalo. Pa se mi je zdela čisto fajn rešitev, da jim naredim domovanje. Nastala je zelo uporabna žaba z dvema predalčkoma in zdaj je vse na svojem mestu. Recimo, da je tako ....

Orhideja in vrtnice

Končno je zacvetela ena od mojih trmastih orhidej. Po skoraj 5 letih, ko je že nekajkrat skoraj končala v kotu me je razveselila z čudovitimi cvetovi. 

Iz ostankov blaga sem si naredila šopek vrtnic  za poživitev zimskih dni.  Malo drugače, traje pa zelooo doolgo. Pošprican s par kapljicami eteričnega olja je skoraj popoln. 

Sove s sivko

Te sove velikanke je prav luštno delat. No, saj niso prav tako velike, ampak v primerjavi z ostalimi mojimi izdelki so. Zašiješ, obrneš blago in vse stoji prav, tako kot treba. Pri ta malih zašitih izdelkih, pa zaradi preozke odprtine ne moreš obrnit blaga na pravo stran, po možnosti stržeš šive. Ozko zašiti predeli se sploh nočejo obrnit. Jim moraš z zunanje strani pomagat z kakšno ostro šivanko in seveda povlečeš še kakšno nitko zdraven. Skratka, spravit v všečno stanje kakšen mičken izdelek je vedno podvig. 

 Če naredim še malo večje, bi jih lahko imela za blazine ...Evo ideje za naslednji podvig..

Kulinarične cvetke

Minilo je obdobje norenja, pričakovanja, pretiravanja, blišča in napetosti. Prišel je čas lenarjenja. Res sem si privoščila dneve v pižami. Brez slabe vesti, da nekaj je pa potrebno narediti. 

Opss, še nekaj moram narediti. 

Mojim bralcem želim v novem letu 

S R E Č N O !

Pri meni deli srečo viola pikapolonica!

----------------------------

Med ostalim  sem se med prazniki malo več ukvarjala s kulinaričnim kotičkom. Predvsem s tem kako iz "preprostih" jedi narediti nekaj posebnega. Če se potrudiš nastane:

dietna torta:

pod marjeticami (iz jajca) se skriva francoska solata:

polenta:

letos sem nabavila ogromno kakijev:

Saj ni res! Pa je!

Dekleta hvala vam za vse lepa voščila, ki ste mi jih v teh dneh poslale. Je lepo vedet, da imaš virtualne prijatelje, ki presegajo virtualnost. 

Ob vsakem praznovanju se spodobi, da je prisotna tudi torta. Mal me je zvilo, ko sem si ogledala cenike tovrstnih dobrot in se odločila, da jaz to znam sama. Seveda je bilo nekaj noči preživetih s stricem googlom. Iskala sem nekaj preprostega, enostavnega za naredit, ker nimam prav dosti prakse z okraševanjem tort. Prečekirala sem nekaj forumov, predelala dolge debate kako se obnaša maslo, pa kako deluje čokolada, kje se nabavi ticina masa in končno se podala na delo. 
Nastale sta dve torte, na katere sem bila prav ponosna, kljub številnim napakam. Za prvo sem naredila mašno, s katero sva se nekaj dni kregale. Ticino maso sem pobarvala v viola barvo in oblikovala v mašno. Podložila s papirnato brisačo, da ob sušenju ohrani obliko. Po par dnevih se je masa posušila in sem odstranila papirnato podlogo. In pustila mašno pri oknu. Ker pa masa takoj povleče vlago, sem najdla naslednji dan en kupček sesedene mase. In  je bilo potrebno  vajo ponovit. 

Je že res tako, 

da vaja dela mojstra, 

če mojster dela vajo... 

...in napake. 

Že ko sem imela malo več ticine mase sem se preizkusila v izdelovanju rožic. In za prvič si omislila mačehe. Končni izdelek mi je bil všeč in je končal na drugi torti. 
Ampak kaj napisat sam sebi na torto? 
No, napis SAJ NI RES! PA JE! je vsaj marsikoga nasmejal. 
Pa še istega  sem izkoristila za obe torti.

In končno je prvega dela praznovanja konec. Če bi drugi del do novega leta prespala, ne bi imela nič proti. 
Saj duša hoče, le telesu se ne da več!