Jesen

Jesen je prišla in je tudi odšla. Hitro, prehitro, ker je bila lepa, sončna, topla, preveč topla. In kaj se dela jeseni: pohaja po gozdu, nabira gobe in druge priboljške, nabira še zadnje rožice in sestavi v venček. Ja letos imam manijo venčkov. Hodim po naravi oz. že kar med vožnjo mi pade v oči kakšna zanimiva rastlina. Bremza, rikverc, gas pobrat par vej in zvijat, lomit – po možnosti že kar v avtu pri rdečem semaforju. Kaj ni škoda časa, samo stat in čakat? O trenutnem stanju t.i.smetišču v avtu ne bi posebej zgubljala besed.

Vrtnice narejene iz listov ruja so mi pa preprosto fantastične.

Priprava rožic za venčke, pridejo prav pa tudi v druge namene.


Jesen pa je tudi zato, da pospraviš po vrtu. Izpuliš pomidore, ampak samo nekaj stebel, ker drugi imajo še plodove. Je škoda, čeprav sama sebi dopovedujem, da ne bodo utegnili dozoret, ma jih je vseeno škoda izpulit. In tako cca 20 sadik pospravljaš 2 meseca. Bog ne daj, da imam celo njivo.
Ko se je sosed sprehodil po vrtu, me je vprašal, kako lahko vse to začaram. Sem bla kar ponosna, saj je imel kaj videt. Pomidore vseh možnih oblik, bučke za vse okuse (samo za jest bolj malo), paprika v rožici in bolj ali še bolj pekoče feferone. Imam pa tudi nekaj zelenja, ki ne vem kam naj ga uvrstim. Na vrečki je bil narisan brstični ohrovt, ma niti s povečevalnim ga ne najdem. In poslastica …še vedno imam maline. Zrele, rdeče, slastne. V decembru jim odpustiš tudi to, da niso več tako sladke.