ŠE SO KAVALIRJI

Te rožce pa mi je prinesel tisti gospod,(par vpisov nazaj) kot zahvalo za četitko.
Ha, še so kavalirji, samo škoda, ker imajo 8o let.

Da se v zrelih letih ne zgubiš!

...je misel napisana v čestitki priloženi GPS-u, ki ga je mama dala očetu za rojstni dan.
Jaz sem pa spet stala pred praznim papirjem in razmišljala, kaj za vraga napopat na prvo stran čestitke in kako zavit darilo za moškega???? Pa mi pade ideja grem v škatlo z zemljevidi in potegnem ven enega reklamnega in je blo darilo zavito. GPS in zemljevid - kaj češ boljše. Zdaj pa še čestitka? Kaj bi blo v stilu?. Pregledam štempilke in najdem ta pravo. Lastovice se vedno vračajo domov - to bo to.

Torta pa je na hitro narejena s ticino maso za končno dekoracijo. Mi je všeč - kalupi so zakon!

(se vidi, da je na hitro, so pod zadnjo plastjo ostali hribi in doline)

Sejem bil je živ

Vsako četrto soboto v mesecu društvo ANBOT Piran organizira SEJEM STARIN, DOMAČE OBRTI in DAROV NARAVE na prenovljenem TARTINIJEVEM TRGU v Piranu. Tako je bilo tudi to soboto z majhno popestritvijo - stojnica z mediteranskim rastlinjem, kjer si si lahko naredil pletenko, šopek ali kaj podobenga in za to pustil nekaj prostovolnega prispevka za društvo.

Akcija: lavanda, rožmarin, žajbelj, sonce, vroče, čebele, ose in vso podobno životinsko carstvo, žulji... to bi bla kratka obnova žetve dišavnic .

Akcija 1: prepletanje lavandinih vejic, sestavljanje šopkov iz mediteranskega rastlinja, uporabnih za začimbe, čaje, za kuhanje, za kar tako. Kaj vse se najde poleg že naštetega: menta, lovor, divji luk, ruda, lakota, pa še kaj bi se našlo v ponudbi...zdraven pa še vrečke s soljo.

Folk je bil navdušen, da so si lahko sami pripravli pletenke, šopeke.... še bolj srečni pa so bli, če smo jim že mi pripravli. Po odzivu sodeč bo verjetno še takih akcij...

Ma kako nam je lepo...

Kaj ponujajo soline

Nedelja je minila v prijetnem pohajanju po solinah in okolici in to s posebnim namenom - ugotovit kaj ponujajo užitnega soline in obala.
Glavno besedo je imel Dario Corteze, udeleženci pa smo bli kot koze - vse smo požvečili. Za malico smo guštirali take rastlinice.
Zanimiv ukus ima osočnik, prvič sem poskusla cvet divjega luka in ker mi sveža čebula ni všeč je to tako milo nadomestilo. Na žalost mojih domačih se bo kdaj najdlo na kakem krožniku.

Za gledat je fantastičen, za jest pa tudi ni slab - cvet kapre - ampak puste jih na miru, ker jih je malo.
Užiten osočnik, precej slana rastlina zanimiva za poskusit. Samo pozor - soline so zaščiteno območje in se ne sme trgat rožic.

Še en lepo preživet dan v spoznavanju novega v prijetni družbi.

Embalaža s školjko

Prijeten starejši možakar pride k meni z flašo šampanca in me prosi, če jo lahko pripravim kot darilo njegovomu sinu ob prevzemu čolna (ker je darilo za 50.let) in zdraven pusti še papirno darilno vrečko z božično zvezdo, v katero naj bi dala dokumente od čolna. Par dni gledam tisto vrečko in se odločim. A ne a, saj fant dobi darilo za na morje, ne za Dedka mraza in na hitro sestavim kuvertico.

Na eni strani voščilo, na drugo stran vtaknem dokument in sem zadovoljna. Ja, školjke za na morje, božične za božič....

En skok do Srbije

Prikazala se mi je M....... možnost, da grem z anbotovci na izlet v Srbijo - točneje Sremski Karlovci z okolico. Lepo mestece z prijetnimi ljudmi, okolica z neverjetno ponudbo vina, saj je Fruška gora vinorodno področje, z veličastnimi monastiri in z zavedanjem za ohranjevanjem kulturne dediščine. Nekaj utrinkov:

Na tem dvorišču smo imeli kosilo, si pa imel kaj videt, saj so lastniki prihranili ogromno orodja in

pustili original opremljeno hišo, kot je bila dobrih 100 let in več nazaj - prava paša za oči.

V zadnjih letih je to že tretji obisk Srbije in vedno znova me prijetno preseneti, kako lahko fino funkcionira vse, tudi, če ni modernizirano - tako si umiješ roke po uporabi WC ja.


Lepo ohranjene obleke, rjuhe, zavese... čipke pa take, da samo gledaš...

A je komu jasno, kaj dela ta pripomoček na prestolu v monastiru?

Suzy in njen bombonček

Suzy bo imela rojstni dan in namesto, da dobi darilo, ga ona podarja srečni izžrebanki. Seveda se grebem tudi jaz. Jo pa moram pohvalit za vztrajnost - se mi zdi, da vsak dan objavi novo čestitko.

Kam sta izginila april in maj?

Se mi je kar zataknilo, ko sem vidla, da že dva meseca nisem vpisala besede. Dogajalo pa se je, o ja, to pa ja...

--- vikend v Dolenjskih toplicah, kjer sem bla prvič v zidanci. Prav zanimive hišice in vinogradi, kateri izgledajo precej drugače kot naši. Cviček pa ni za pit, ne,ne to pa res mi ni dobro.
Je pa vikend odklop zakon. Malo bazenčka, pa masažica, pa še malo bazenčka, pa druga masažica....v glavnem godurija...



Takih oblekic pa že dolgo nisem vidla - me spominja na mojo nono.



--- tudi velika noč s vsem svojim prazničnim vzdušjem - kar pomeni ogromno hrane in pijače, vzdrževanje družinskih vezi - daljnih in bližnjih, zaželjenih in nezaželjenih... je šla mimo


---1. maj (hmmm, spet praznik) je bil ravno pravi cajt za pohajanje po Istri - bolj natačno -vzpon na Učko in obisk tradicinalnega srečanja na Socerbu. Čisto drugačen plac se mi je zdel, glede na to, da zadnji obiski segajo v obdobje belih dokolenk, kratke kiklce in kitk z mašenco, vzdušje je bilo pa isto: zastave, titovke, partizanske pesmi in sam "tovariš Tito" na obisku - smeha se ni manjkalo, le da je na momente mejil že na jok ob obujanju spominov in primerjanju današnjega in bližnjega preteklega časa.
Ostanki predelne stene porušene hiše v Istri.


Malo zamegljen pogled na koprski zaliv iz Socerba:

---Naslednji vikend - ogled toskanskih vrtov in vrtnarij. So pa znali uživat ...nažalost samo smetana od smetane, vsi ostali so pa životarli. Ampak paša za oči pa je ...

V vrtu - parku ob Villi Barberigo v Eveganijskih gričih smo uživali v labirintu - pa čeprav veš, da je dandanes prilagojen tako, da sigurno prideš ven, smo kar pospešli korak, ko smo se naenkrat znašli na neprehodnem koncu. Kaj veste kako se ne zgubiš v labirintu?

Tudi stopničasti park pri Villi Garzoni v kraju Collodi - kjer je doma tudi Ostržek - je čudovit. Pa še hišo metuljev imajo. Čudovit pogled je bil tudi na celo pobočje pokrito s perunikami raznoraznih barvnih kombinacij tik pred razgledno točko v Firencah - piazzalle Michelangelo. Naredili smo tudi turbo ogled mesta. Za konec pa še postanek v botaničnem vrtu v Padovi. Lep izletek zdekoriran z obilico zelenja in cvetja.






--- sledil je piknik s fajn dekleti na mojem ranču. Ko se maš lepo ima dan samo par ur -a ni to čudno?
Seveda brez hrane ne gre...




Za obhajilo nečaka me je svakinja prosila, če naredim eno majhno torto. Ni problem rečem, pol pa razmišljem, da je to le en dogodek, pa mal več ljudi, pa ne morem kar tako zlit čokolado čez, mora biti tudi lepa, ne samo dobra.... in tako je nastal eden izmed tedenskih projektov.
No ja, torta je bila izdelana v dveh urah, priprave so trajale cel teden. Naredila sem maso za pokrit torto iz marshmallow penic in seveda, ko delaš prvič je to res eno veliko packanje, preden pogruntaš ta pravi sistem obdelave oz. ukrotiš maso. Da ne bi bla cela stvar enostavna sem jo še pobarvala v različne barve, ker se nisem mogla odločit kakšne barve bi naredila torto. Ko sem se odločla, pa sem ugotovila, da je itak vse mase premalo in sem ponovila vajo od začetka. Je bla cela hiša posladkana, še v telefoninu sem najdla sledove sladke mase.

Za prvič pa sem bila z rezultatom kar zadovoljna. Slika je super kvalitete za slikanje ob 3 zjutraj.


Tudi angelček je narejen iz te mase - je sicer iz kalupa, ampak kot dekoracija (no, jaz sem mislila, da je to samo za dekoracijo, so pa pojedli vse) je prav lušen.
Ampak, ker sem jaz pametno dekle, sem za naslednje torte to maso kar kupla in še dobro, da so mi vse penice, ki so ostele neobdelane pojedli, ker kolko se poznam, bi z lahkoto padla v skušnjavo in začela še kdaj to segrevat, pa packat, pa mešat barve, pa bi blo spet celo stanovanje kot hišica pri Janku in Metki.

Vmes sem, poleg norišnice v službi uspela še kako malenkost ustvarit. Čestike za moške so vedno posebni iziv - ker nimam pojma kako naredit. Že pri torti je sin komentiral, da kako si upam dat fantu rože na torto. "Ma je bla torta za obhajilo, ne morem dat gor Spidermana" se branim. Ma karkoli drugega samo rože ne.... . Se tolažim s tem, da karkoli bi dala na torto, bi sigurno obstajalo nekaj drugega, boljšega - naj mu bo - uporniško dete.

No, nastala je ena enostavna čestitka, v obliki obojestranke kuverte - na eni strani je bilo vtaknjeno voščilo, na drugi pa dinarčki.


Ker mi je ta oblika všeč, sem po istem principu naredila še vabila za očetov 7o. rojstni dan.

Seveda pri gori papirja, ki je pri hiši obojestransko potiskanega papirja ni. Pa sem belo stran poštempljala s pisavo (Suzy hvala) in rezultat je tu:



Pa še dva srečanja sta bila vmes v Velenju in Otočcu. Tokrat nič swapov,nič mačkov, ni blo cajta.

Na sliki so pa živali iz muzeja na prostem Pleterje, kjer smo se ustavile pred srečanjem na Otočcu.

Tko, zdaj pa grem pospravljat bojno polje mojega stanovanja. Nujno bi rabla ćistilko, pa kuharco, pa likarco, pa šiviljo......

Projekt zavesa

Nikoli mi ni jasno zakaj se spustim v daljše projekte, ker potem končajo na pol narejeni nekje globoko v omari. Ampak očitno je trma močnejša od zravega razuma in sem spet globoko zabredla v idejo - izdelat dve, niti ne tako majhni klekljani čipki, ki naj bi jih celo zašila na zavese. Za moj okus so zavese totalno nepotrebna navlaka v stanovanju - lovilci praha, zastiralci sonca, jemalci svetlobe. Ampak moj dragi ima rad občutek zasebnosti in njemu na čast nastaja to - mogoče bo enkrat celo v zavesi.

Deseti dan

Pa smo prišli....do desetega pomladnega dneva, ja no...če se temu reče pomlad - dež, mraz,pa spet dež... Zastavljen cilj je pa dosežen - vsak dan fotka ene rožice.

Je pa iskanje zanimivih cvetlic prav zanimivo opravilo. Me je parkrat prijelo, da bi kar sredi ceste ustavla in skočila slikat kaj zanimivega. Se bom s tem iskanjem lepega še ukvarjala. Verjetno je to še zadnja izmed narcis, ki je odprla popek - ta bolj divja sorta, vse ostale njene sestrične so že skoraj odcvetele.

Deveti dan

Čeprav cerkvenih obredov ne obiskujem, me pa privleče vse, kar se dogaja okoli teh obredov. In ker se bliža velika noč je spet na sporedu okraševanje, dekoriranje, lov za idejami. In ker se je pokazala možnost, da se naučim narediti "oljčno palmo" sem seveda takoj zagrabila. V istri se te oljčne palme nosijo k blagoslovu na oljčno nedeljo. Velja pa pravilo, da se jih ne prodaja, ampak se jih lahko samo podari.

Osnova za izdelavo je oljčna vejica, ki ima dva pravokotna izrastka na osnovno vejo. Te tri veje se oskubijo in ovijejo z listki. Na koncu se stranske veje pritrdi na osnovno v obliki kroga. Zgornji del vej pa naj bi bil v obliki križa. Začetno prepletanje je bilo bolj podobno mučenju listov, ko pa osvojiš princip kar samo steče. Rezultat mi je pa tudi všeč. Pa naj bo to rožica za danes.

Ta bolj pridni pa naredijo venček iz več vejic in je izdelek še bolj bogat in zanimiv.

Deveti dan

Prav zanimivo, namesto, da bi bilo vedno bolj toplo je vedno bolj mrrrrzlooo.
Sem že razmišljala, da vzamem aparat in grem posikat kako lepo mokro cvetlico, vendar, ko sem odprala okno in me je pošpricalo nekaj mrzlega, sem se odločla, da preživim še kako uro v pižami, no vsaj do priprave kosila. Si vzamem kakšenm dan v letu in imam pižama dan - brez delat, brez mislit, brez slabe vesti. No danes je tak dan. Nekaj žarečega bi tudi danes pasalo, da poživi to turobno sivino.


Bolha je odpotovala in nam pustila lušen bombonček za glodat.

Osmi dan

Danes pa nekaj žarečega, je bil spet lep dan preživet na vrtu z vilami in motiko v roki. Pa kolko dela s samo par kvadrati.

Sedmi dan

...pa mi je zbežal mimo, ampak slikica pa je vseeno...
Bil pa je čuden dan - bila na pogebu in na rojstnem dnevu. Žalost in sreča. Na obojih se pa obilo je in pije in srečaš ljudi, ki jih že dolgo nisi. Vedno pogosteje slišim: še dobro, da je kak pogreb, da se vidimo, porok itak ni več. Žalostno ne...

Šesti dan

Danes smo pa imeli takšno sonce, kot ta regrat. Ker je zadnje dneve malo mrzlo se je traba prav hvalit z njim.

Med iskanjem zanimivih cvetov (sem skoraj vse kar cveti že poslikala)sem najdla za mojo hišo - par sto metrov stran od stolpnic, kar nekaj špargišč. To so grmički ali skupek vej - kakorkoli se jim že reče - divje šparge. Prvo vidiš vejice z iglicami, potem s pogledom poiščeš kje ta vejica prihaja ven iz zemlje in če vidiš dobro vidiš tudi mladiko. Če pa ne vidiš dobro se spustiš malo nižje. Aha, se že nekaj vidi. Ma kaj je samo ena. Še malo niže....




Opa, zdaj se že vidi. Kolko jih je?










Tisti, ki prvi ugane kolko mladik je v tem grmičku, dobi šopek čez kakšen mesec dni oz. ko bodo mladike dovolj velike za nabirat. Ha, je dober bombonček, a!