Pa mi je ratalo

To je ena od tehnik, ki mi je bila všeč od kar pomnem. Vendar se v neke velike podvige nisem nikoli spuščala:
- ker je pri izdelavi  natačnost bistvenega pomena in potem paraš in sem jezna sama nase,
- ker se mi je izdelava takih zloženk, zmetank ... zdela zelo dolg projekt in pri meni dolgi projekti končajo nenarejeni  v omari.
Izgleda. da mora vsaka stvar prav dozoret, da je potem speljana tako kot je treba. In trenutno je v polni zrelosti izdelava quilta.
Ma sem kontenta, da sem končala.

Barvna kombinacija je izbrana na podlagi slike. Ena fajn pupa Fikus me je presenetila s tem čudovitim darilom - slika, delo njenih rok. Še enkrat najlepša hvala, je obešena na častnem mestu.

Mačkoni

Za poskušino je iz ene sličice nastala tale halovinska mačka. V resnici je prav fensi, na fotki se njenih čarov ne vidi. Napolnjena z lavando je odpotovala k enemu fajn fantu.

Tega mačka Murija pa so dobili drugošolci  za domačo nalogo. A,ni to malo preveč? Ja saj lahko pomagojo starši (itak!!) tete, none... Kaj pa, če takih  šivilskih pomočnikov nimaš. Nam je uspela, z obsežno besedno podporo nečakinje. Saj poznate tisto, ko nekaj delaš prvič in ti zdraven en čmrlj stalno brenči. Kako boš naredila...zakaj nisi...ma si rekla, da bo... Grrrrrrr!

Norometalnostrgana zmetana na kup

Kot se to velikokrat zgodi, sem neko večer odtavala v neskončno globino svetovnih blogov. Vrstica z odprtimi okenci se je že premikala ven iz ekrana. Ko sem enkrat v jutranjih urah, samo še z enim priprtim očesom vidla kaj je na ekranu se je nekaj zableščalo. Opsss, kaj je to?  Seveda so se oči čudežno odprle in sprožile so se lovke v iskalnike. Seveda se ne spomnem pod katerim imenom sem najdla navodila, nekaj podobnega kot  "Metal art" je bilo. Po temu, kar mi je ostalo v spominu v čudnih jutranjih urah je nastalo tole:

Velikost je cca a4 format. Med drugim porabiš material, ki ga že imaš narčkanega, malo še počistiš orodjarsko delavnico, malo kakšno gradbišče. Tehnika pa...a... to pa je mala skrivnost velikih mojstrov. Razen, če jo najdeš na netu.


Pri šivanje se  tako poslaganje imenuje crazy patchwork, to pa bi lahko bilo crazy metal scrapbook ali
norometalnostrgana knjiga.
In ker mi je to noro metanje na kup všeč so nastale še stranice za čestitke:

Krpica na krpico ....

Sestavljanje koškov blaga mi je bilo vedno zanimivo opravilo. Ampak tako bolj alla "crazy patchwork". Po naše bi to bilo "nore krpanke". Vendar se nisem nikoli podala v natančno sestavljanje likov.  Dokler ni prišla ena fajn punca mimo in po njeni zaslugi je to že drugi "natančni izdelek". Nič norega ni v njemu.
Je dekica za otroški voziček.

Iz ostankov je nastala še toaletka.

Ko te obiščejo rožne vile

Torej, v našem malem mestu, kjer ne dobiš skoraj nič ustvarjalno uporabnega imam po novem možnost ustvarjalno zapravljat. Jesss... In to vse za šivanje... no, ne prav vse, več ali manj se dobi to kar naše trgovine še nimajo oz. verjetno nikoli ne bodo imele.  In ker me ta virus šivanja že nekaj časa obseda  in dobiva vse večje razsežnosti sem si pred kratkim nabavila blago z potiskom rožnih vil. In ker te lušne pupice obstajajo v več barvnih odtenkih sem nujno rabla vse barve. (tukaj je uni smeško, ki zavija z očmi). 
Seveda je prvo šla v obdelavo lavandina rožna vila. Mesto je najdla na torbi - bi se lahko reklo na večji boršeti, specilano narejeni  za spravljat nabavljeno na sejmu Abilmente v Vicenzi. Ja, tudi tam sem šla zapravljat. Čeprav je bilo letos bolj paša za oči kot praznjenje denarnice. 
Je nastala prava kiči boršeta, ma mi je vseeno všeč!

Nostalgija

Japp, bi bil čas, da skinem to rdečo iz ekrana. Dolgo me ni bilo, sem mogla prav razmišljat, kako speljem novo objavo. Nekaj časa se mi prav ni dalo spisat par besed in uredit slikice. Glih, ko me je prijela volja, pa zgubim polnilec za baterijo. Kupla sem si namreč tak fotkič, ki mi ni všeč. Moram naredit enih 2o slik, da pride ena v redu. Če pride! Poleg tega ima pa sam svojo baterijo in rabiš prav polnilec za TO baterijo. Seveda ga nisem nikoli najdla, ko sem ga rabila. Pa mu določim specilano njegov prostorček. Samo kaj, ko ga primem v roke in grem še nekaj iskat v kuhinjo in  ga nekje vmes zgubim.  In iščem, in iščem...in iščem..od hladilnika, do odmikanja pralnega stroja... No po enem mesecu iskanja se odločim, da sem ga verjetno pomotoma vrgla v smeti in včeraj naročim novega. In ni glih poceni! Danes primem v roke nahrbtnik in kaj pade ven. Polnilec! Ne me vprašat kako je končal notri. Torej prodajam polnilec Sony BC CSG za baterija NPBG1 tipG.


Pa naj bo malo nostalgije.

Zakaj si tako rdeča?

Skladišče mojih želja, idej, planov, načrtov je prenapolnjena škatla. Ena, dve mogoče še več, saj niti sama sebi ne sledim več, kaj vse bi počela. Mi je pa všeč, če uspem kaj iz te škatle udejanjit. Enkrat je bilo nekje videno, všečno in je takoj dobilo etiketo "to moram provat" - RAG QUILT. Tako pravi Kreartiv, da se ta tehnika kliče.  O barvi ne bi zgubljala besed. Prvo sem zrezala samo par koščkov za preizkušnjo. Ker je zgledalo lepo sem nadaljevala, v prepričanju, da mi bo na koncu barvna kombinacija všeč. Saj mi je - nosila pa sigurno ne bom.
Všeč pa mi je ozadje v mojem foto studiu.  Slikano je na balkonu, kjer se je sušila svetlo zelena rjuha.

Šalša dan

Šalša dan se začne enkrat zjutraj. Ne prav prezgodaj, ker je še rosa. Skuham kavo in čez okno opazujem, kako je vreme prijetno za nabiranje pomidorjev. Ni sonca, ćuti se rahlo svežo sapico. In ker je bilo tako lepo, sem si natočla še eno kavo in vsa presrečna opazovala to lepo vreme. Končno se odpravim na vrt. V trenutku sem bila vse prepotena. Sveža sapica je nekam čudežno zginla in na nebu se je pojavila velika žareća krogla. No, vseeno se nisem pustila motit. Ker je moj vrtiček mal zaraščen, sem sproti počistla še mal plevela okoli pomidorjev, pa še mal okoli petešilja, po šetraj je čisto pokril slak, pa baziliki je potrebno cvetove poščipat. In tako je hitri skok na vrt, da poberem zelenjavo za šalšo, trajal nekje do kosila.
Saj so bile samo tri kištice zelenjave, le kaj sem potem početa pozno v noč? Še dobro, da mi je moška roka pomagala vse olupit. Med drugim je potrebno vse očistit, oprat, zrezat, kuhat, Seveda vsako barvo posebej, če ne bi bilo dolgočasno, dvakrat prelagat v drugo posodo, ker se zapali, očistit in zmiksat zelišča, oprat kozarce, jih posušit v pečnici, napolnit, se speč po roki in končno naložit v pečnico na pasterizacijo. Jeeee, konec. Ma ja... in kdo bo opral goro posode. Sploh tista ta zapaljena je zelo vabljiva.
Še dobro, da vsako leto sproti pozabim, kakšo packanje je ta gospa šalša.

Le kam bi jo še vtaknila...

Poletje naj bi počasi odšlo. Ma se mu prav nič ne mudi. Še vedno je vrooooče. Teh par toplih mescev je kar zletelo mimo in šele po slikicah vidim, da sem kar ogromno naredila. No, v glavnem sem se ukvarjala s tem v kakšne vrečke bi vtaknila  lavando - sivko.

Nastale so:
 lavandine jagode

Če mečkaš živc žogice se zgodi čudež v počutju

Nežna bela, nežna čipka, nežna rožica in dišeča lavanda

Naravno ...

Malo za hec, malo zares

Škrtoci, malo papirnate čipke in štempilka

Morsko

Velike rože

Življenje je to...

... kar se ti zgodi medtem, ko ti načrtuješ nekaj drugega.
En dan dobim vabilo na rojstni dan. Sem si mogla vzet čas, da ga preberem.
Besedilo na vabilu za rojstni dan je med mnogim drugim vsebovalo misel, da so povabljenci tisti, ki so pomagali tlakovati njeno življenjsko pot. In to je bila osnova, da sva s prijateljico sestavile tako čestitko, da so se vsi povabljenci lahko podpisovali na kamenčke iz katerih je tlakovana pot.

Sladoled po deset ....

Že nekaj časa se mi mota po glavi ideja, da ulovim lavando v slaščice. Poskusov je bilo že nekaj, ampak, ker mi končni izgled ni všeč ni niti nadaljevanja. Še posebno mi je všeč sladoled. Tisti v škrniclu, iz strojčka s smetano na vrhu. Ampak kako narediti škrnicel? En dan, pa, ko strela z jasnega pade ideja.
Zakopljem nos v eno izmed mojih škatel in si govorim: "Saj nisi vrgla stran, ane, da nisi." Ne, seveda nisem vrgla stran, če sem pa vedla, da bom nujno rabla. In le kaj je to bilo? Nič posebnega. Davno nekoč nas je
Mravljica  oborožila s pripomočki za "natančnost palčkov malčkov" in ker pride čez 100 let vse prav je nastal škrnicel za sladoled. Mrežo sem premazala s barvo in pritisnila na blago. Nadaljevanje je steklo samo od sebe. Malo borovnice s smetano in borovnicami za okras in malo čokoladnega s smetano. Dober tek!

.

Malo morsko

Klobuk je sestavni del turkizne sejemske opreme. Včasih še sama ne morem verjet kaj vse imam nahrčkano. Je pa lepo, ko odpreš škatlo in je notri pooolnooooo školjk.